delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - dejavnost preprodaje motornih vozil
Za delo na črno se šteje tudi, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa zakon. Če se opravlja delo na črno, izda davčna inšpekcija kot prekrškovni organ odločbo, s katero prepove opravljanje takšnega dela. Z odločbo se torej prepove delo, za katerega se ugotovi, da ga je posameznik dejansko opravljal, ne da bi bil za opravljanje takšnega dela oziroma dejavnosti ustrezno priglašen ali vpisan v register.
mednarodna zaščita - varna tretja država - uporaba materialnega prava - pogoj nezakonitega vstopa v RS - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pogoj za pričetek postopka na podlagi uporabe koncepta varne tretje države je (poskus) nezakonit(ega) vstop(a) v Sloveniji in, če ta pogoj ni izpolnjen, potem tožena stranka ne more izdati sklepa o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito na podlagi koncepta varne tretje države. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi tožnika poskusila nezakonito vstopiti v Slovenijo, oziroma, da sta nezakonito vstopila v Slovenijo. Ta okoliščina ne izhaja niti iz nobenega drugega podatka v spisu, vključno s policijskim zapisnikom z dne 15. 3. 2012.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - odločanje o izravnavi
Zavarovalnice so se dolžne vključiti v izravnalno shemo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katero se med zavarovalnicami izravnavajo razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz različnih struktur zavarovancev posameznih zavarovalnic glede na starost in spol.
Vse izravnave razlik v stroških zdravstvenih storitev se opravijo v posameznem obdobju izravnave. Za izračun izravnav razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami so te dolžne najpozneje v 20 dneh po zaključku meseca, ki sledi posameznemu obdobju izravnave, ministrstvu, pristojnemu za zdravje, posredovati poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave.
V primeru, da upravni organ v postopku ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju dimnikarske službe ravnal v nasprotju s predpisi, ki urejajo način izvajanja dimnikarske službe, ali pravili stroke glede izvajanja dimnikarskih storitev, mu z odločbo naloži, da uskladi z njimi svoje ravnanje.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - opozorilo o posledicah - domneva umika zahteve
Izpolnjevanje pogojev po določbah ZTuj-1 mora stranka izpolnjevati in tudi izkazati ob vložitvi prošnje, podatki iz leta 2008 pa bi se do vložitve prošnje za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, vložene v letu 2011, lahko bistveno spremenili. Zato je pravilno ravnanje organa prve stopnje, ko je tožnika pozval na predložitev dokazov (pogodba o zaposlitvi, potrdilo delodajalca o višini plače v neto znesku za zadnje tromesečje). Na posledice nesodelovanja je bil tožnik pravilno tudi opozorjen.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - storitev zasebnega varovanja - prenehanje opravljanja storitev zasebnega varovanja
Iz prvega odstavka 60. člena ZZasV izhaja, da se inšpekcijski nadzor izvaja nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. V obravnavanem primeru je naročnik storitev zasebnega varovanja pogodbo za opravljanje dejavnosti sklenil z družbo, ki za to ni imela licence (1. točka 2. člena). Na podlagi navedenih določb je zato imel inšpektor podlago za inšpekcijski nadzor.
Ob ugotovljenem dejanskem stanju je imel inšpektor podlago za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 62. člena ZZasV, da tožniku naloži prenehanje opravljanja storitev zasebnega varovanja.
brezplačna pravna pomoč - ustavitev postopka - odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - stroški postopka
Tožnica je z dopisom sodišču odgovorila, da zaradi ugoditve tožničinemu zahtevku ni razloga za nadaljevanje postopka, zaradi česar predlaga, da sodišče postopek ustavi. Sodišče je zato postopek ustavilo. Ker je v obravnavani zadevi tekom upravnega spora bil izdan upravni akt, s katerim je dokončno odločeno o tožničini pravici, je sodišče, upoštevajoč peti odstavek 25. člena ZUS-1, odločilo o stroških postopka na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem sodišče odloči o stroških postopka po določbah ZPP.
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, zato gre za bistveno kršitev pravil postopka. Izpodbijana odločba namreč nima obrazložitve v skladu z 214. členom ZUP, ki mora obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
davek od dobička pravnih oseb - odmera davka - zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka
ZDavP-2 določa rok, v katerem je davčni organ upravičen odmeriti davek, ne zahteva pa, da bi v tem roku morala biti odmerna odločba že dokončna ali celo pravnomočna.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - izrek sklepa - obrazložitev sklepa - upravni spor
Z izpodbijanim sklepom ni odločeno o celotnem zahtevku tožeče stranke, ker ob ugotovljeni delni utemeljenosti zahtevka izrek zavrnilnega dela odločitve ne vsebuje. Takšen sklep se v upravnem sporu lahko izpodbija s tožbo na odpravo celotnega sklepa, ob izpolnitvi predpisanih procesnih predpostavk pa tudi s tožbo zaradi (delnega) molka upravnega organa, saj izrek stranki onemogoča samostojno izpodbijanje zavrnilnega dela odločitve.
Razlogi, zaradi katerih se tožeči stranki prizna nagrada v višini 1500 in ne v višini 2500 točk, kot jo je uveljavljala, v obrazložitvi niso navedeni. Obrazložitev je zato bistveno pomanjkljiva, saj na njeni podlagi pravilnosti odločitve ni mogoče preizkusiti.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-3, 32, 32/2. ZPPDVP člen 24, 28. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 15, 15/3, 17, 17/2, 20, 21.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - pokopališče
Pravna podlaga za zavrnitev zahtevka za vrnitev pokopališča v naravi kot objekta (tudi če ni izrecno razglašen za javno dobro) je v drugem odstavku 32. člena ZDen. Da v primeru komunalnih objektov, ki imajo status javne infrastrukture, denacionalizacijo v obliki vrnitve v naravi preprečuje navedena določba ZDen, je že pojasnilo Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-50/98 z dne 25. 5. 2000, ob presoji drugega odstavka 3. člena ZSZ/97. Tožnica zato zmotno meni, da je izkazana ovira samo za tisti del nepremičnine, na kateri stoji objekt (v izmeri 18 m2), za ostali del parcele (v izmeri 1570 m2) pa bi moralo biti z ustrezno dokumentacijo izkazano, da je to funkcionalno zemljišče k temu objektu. Pokopališče je namreč kot funkcionalno zaključena površina, določena za pokopavanje umrlih, ki je razdeljena na pokopališčne oddelke in grobove, samo po sebi objekt.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožeča stranka je bila s pozivom z dne 10. 2. 2012 povsem jasno obveščena, kaj je pristojni organ ugotovil po uradni dolžnosti. Hkrati je organ dal tožniku možnost, da razlike med podatki v njegovi prošnji in podatki, pridobljenimi po uradni dolžnosti, razjasni pred izdajo odločbe.
Tožnik v vlogi za BPP ni zamolčal le enega podatka, ampak sam priznava, da ni prijavil prikolice in motornega kolesa, poleg tega pa je še v tožbi zoper izpodbijani akt zelo neprepričljiv v navajanju, da v času podaje prošnje, njegova hči še ni bila lastnica vozila Kia, ni pa v tožbi dokazal z ustreznimi listinami niti navedel, kdaj je postala lastnica tega vozila.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - ponudba za odkup
Tožnikova nepremičnina se nahaja v trasi deviacije glavne ceste, kot izhaja iz lokacijskega načrta, zato je organ, ko je sprejel navedbo razlastitvenega upravičenca, da z drugo nepremičnino za dosego istega namena ne razpolaga, v smislu tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1 popolno ugotovil dejansko stanje. Tožnik pa ne v upravnem postopku, ne s tožbo ne izkazuje drugače. Upravni organ se je opredelil tudi do elementov načela sorazmernosti iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1. Tudi, če je nepremičnina, ki je predmet razlastitve za tožnika ekonomsko pomembna, njen pomen ne more presegati njene običajne rabe, ki je gozd (ali njene ekonomske vrednosti). Pravilno pa je organ uporabil tudi določbo 97. člena ZUreP-1. Tožnik je namreč prejel osnutek pogodbe, med vročitvijo ponudbe in vložitvijo zahteve za razlastitev pa je minilo 30 dni, kar pomeni izpolnitev formalnega pogoja. Ponudba, posredovana tožniku, je vsebovala ceno, ki je tožnik ne sprejema, kar je zanj glavni razlog, zaradi katerega nasprotuje razlastitvi. Vendar pa določitev odškodnine ni del razlastitvenega postopka.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist
Sodišče je tožbi ugodilo, ker je pri preizkusu pravilnosti uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotovilo, da je z izpodbijano odločbo prvostopenjski organ na podlagi ugotovljene javne koristi odločil o uvedbi postopka za razlastitev nepremičnine sporne parc., čeprav iz obrazložitve odločbe izhaja, da je ugotovil, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela te parcele v izmeri 157 m2 ter bi tako ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 tudi v izreku odločbe moral ugotoviti le enako, da je javna korist izkazana le za del navedene parcele in odločiti o uvedbi razlastitvenega postopka le glede tega dela nepremičnine.
evidentiranje urejene meje - po dosedanjih predpisih urejena meja - s predpisano natančnostjo urejena meja
Glede na to, da se kot urejene lahko evidentirajo meje le, če geodetski organ ugotovi, da je izpolnjen pogoj, da so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo (peti odstavek 136. člena ZEN), prvostopenjski organ pa na podlagi dokumentov zbirke listin izpolnjevanja tega pogoja ni ugotovil, tožnik ne more z uspehom uveljavljati, da je odločba nezakonita, ker ne vsebuje ugotovitev o tem, kdo, kdaj in s kakšnimi nameni je na listinah popravljal podatke, napačno vrisoval ali odtujeval listine. Za odločitev v postopku, vodenem po 136. členu ZEN, namreč to niso pravno pomembna dejstva in okoliščine. Organ je zavrnilno odločbo mogel izdati, glede na to, da je ugotovil neizpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka 136. člena ZEN.
V konkretnem primeru so izdajatelji računov „neplačujoči gospodarski subjekti“, ki na računih izkazanega in dolgovanega DDV ne plačajo. Družbe niso imele realnih možnosti za izvedbo zaračunanih storitev in tožniku tudi niso mogle izvesti zaračunanih dobav, pa tudi ne obstojajo za to dokazi na strani teh družb niti na strani tožnika. Sporni računi niso sestavljeni v skladu s 34. členom ZDDV oz. 81. in 84. členom ZDDV-1, saj je opis poslovnega dogodka preveč splošen, niso navedene količine, vrednosti računa pa ni mogoče preizkusiti.
ZUP člen 128, 247, 279, 279/1, 279/1-4. ZDIJZ člen 12.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - obstoj zahteve - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Ker je za vodenje postopka in odločitev organa po določbi 12. člena ZDIJZ potrebna zahteva stranke, organ ni imel podlage za vodenje postopka in izdajo odločbe z dne 3. 11. 2010. Po določbi 128. člena ZUP sme namreč v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Tožena stranka bi zato morala ob predhodnem preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka na prvi stopnji preizkusiti, ali morda ne obstaja razlog za izrek ničnosti odločbe (4. točka prvega odstavka 279. člena ZUP), oziroma ugotoviti, zakaj je organ o isti zadevi odločal dvakrat in posledično izdal dve odločbi.
V obravnavani zadevi gre za prijavo na nerazpisano mesto „vodja Državnega tožilca za organizirani kriminal“. Tožena stranka tako pravilno navaja, da se je tožnik prijavil na neobstoječ razpis. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ni pravne podlage za odločanje o njegovi vlogi in je prvostopenjski organ vlogo utemeljeno zavrgel.
pripravljalna dela v postopku razlastitve - obseg pripravljalnih del - pritožbeni ugovori - stroški postopka
Tožnik v pritožbi ni ugovarjal obsegu pripravljalnih del, zato je po presoji sodišča drugostopenjski upravni organ njegovo pritožbo pravilno presojal v okviru pritožbenih navedb, torej ali je odločba o uvedbi postopka pripravljalnih del na podlagi določbe 101. člena ZUreP-1 zakonita.
V obravnavni zadevi tožnikova pritožba zoper odločitev organa prve stopnje ni bila uspešna, zato njegovo zatrjevanje, da ni zavezanec za povračilo stroškov pritožbenega postopka stranki z interesom, ni utemeljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - v posebnem zakonu urejena brezplačna pravna pomoč - obvezna obramba
Glede na to, da je tožnik upravičen do zagovornika po posebnem zakonu, to je po ZKP, je potrebno glede dodelitve BPP uporabiti določbe tega zakona in ne določbe ZBPP. Navedena zakonska ureditev v 70. členu namreč pomeni, da bo tožniku glede na zagroženo kazen storitve očitanega kaznivega dejanja v ponovljenem kazenskem postopku postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, v kolikor si ne bo sam izbral in tudi pisno pooblastil drugega zagovornika.