razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist
Sodišče je tožbi ugodilo, ker je pri preizkusu pravilnosti uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotovilo, da je z izpodbijano odločbo prvostopenjski organ na podlagi ugotovljene javne koristi odločil o uvedbi postopka za razlastitev nepremičnine sporne parc., čeprav iz obrazložitve odločbe izhaja, da je ugotovil, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela te parcele v izmeri 157 m2 ter bi tako ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 tudi v izreku odločbe moral ugotoviti le enako, da je javna korist izkazana le za del navedene parcele in odločiti o uvedbi razlastitvenega postopka le glede tega dela nepremičnine.
Sodišče je tožbi ugodilo, ker je pri preizkusu pravilnosti uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotovilo, da je prvostopenjski organ odločil o uvedbi postopka za razlastitev nepremičnine parc. št. 488/1, čeprav iz obrazložitve odločbe izhaja, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela te parcele v izmeri 157 m2, ter bi tako ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 tudi v izreku odločbe mogel ugotoviti le enako.
V konkretnem primeru ne gre za nepravilno uporabo 105. člena ZICPES oz. za neuporabo 3. člena ZICPES. Med strankama ni sporno, da gre v predmetni zadevi za zahtevek tožnika za povračilo plačanega carinskega dolga v zvezi s carinsko deklaracijo št. K5-129 z dne 23. 5. 2002. Predmetni postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo carinskih dajatev pa je bil zaključen 23. 5. 2002, ko je tožnik vložil carinsko deklaracijo št. K3-127 za postopek ponovnega izvoza začasno uvoženega blaga. Na podlagi 105. člena ZICPES pa se upravni postopki, ki so bili začeti pred 1. 5. 2004 dokončajo po predpisih, ki so veljali pred tem datumom. Zato je tožena stranka pravilno uporabila določbe CZ in ne Zakona o davčnem postopku.
ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1, 12, 12/1, 12/1-1, 12/1-10, 72. ZDIU12 člen 4, 4/1. ZDoh-2 člen 18, 26, 26/1, 26/1-1, 23, 37, 37/2, 37/2-8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dodatek za pomoč in postrežbo - varstveni dodatek
V lastni dohodek prosilca se ne vštevata invalidnina ter dodatek za pomoč in postrežbo po ZPIZ-1, pa tudi ne varstveni dodatek k pokojnini, izplačan v obdobju, relevantnem za obravnavano zadevo (72. člen ZSVarPre). Organ, ki je kot lastni dohodek tožnika upošteval znesek 648,27 EUR (kot tožnikovo pokojnino), je v zadevi odločal na podlagi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, saj navedeni znesek poleg pokojnine vključuje tudi zgoraj navedene prejemke.
Upravičenka je kot darovalka s tožnico kot obdarjenko sklenila darilno pogodbo, iz katere prav tako nesporno izhaja, da si je darovalka po drugem odstavku 3. člena te pogodbe izgovorila zase dosmrtno brezplačno bivanje v podarjeni hiši, kot tudi kasneje adaptirani, kot tudi pomoč in nego v slučaju bolezni, kar se je zavezala izpolniti tožnica kot obdarjenka. Glede na takšno vsebino sklenjene darilne pogodbe je tožnica po določbi citiranega tretjega odstavka 18. člena Uredbe o merilih za odločanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev, ob upoštevanju njene plačilne sposobnosti, dolžna prispevati k plačilu storitve institucionalnega varstva za upravičenko.
Upravni organ je pri odločitvi o višji oprostitvi tožničinega prispevka upošteval, da ima kredit, da bo morala dodatno investirati v obnovo bivalnega objekta za reševanje stanovanjskega problema in da ima povečane življenjske stroške zaradi slabega zdravstvenega stanja, torej je upošteval okoliščine, ki jih določa zgoraj navedena Uredba v tretjem odstavku 31. člena.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - storitev zasebnega varovanja - prenehanje opravljanja storitev zasebnega varovanja
Iz prvega odstavka 60. člena ZZasV izhaja, da se inšpekcijski nadzor izvaja nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. V obravnavanem primeru je naročnik storitev zasebnega varovanja pogodbo za opravljanje dejavnosti sklenil z družbo, ki za to ni imela licence (1. točka 2. člena). Na podlagi navedenih določb je zato imel inšpektor podlago za inšpekcijski nadzor.
Ob ugotovljenem dejanskem stanju je imel inšpektor podlago za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 62. člena ZZasV, da tožniku naloži prenehanje opravljanja storitev zasebnega varovanja.
V primeru, da upravni organ v postopku ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju dimnikarske službe ravnal v nasprotju s predpisi, ki urejajo način izvajanja dimnikarske službe, ali pravili stroke glede izvajanja dimnikarskih storitev, mu z odločbo naloži, da uskladi z njimi svoje ravnanje.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Ob nesporni ugotovitvi, da gre za zemljišče, ležeče pod nadomestnim gospodarskim objektom (pri čemer ni pomembno, ali je bil omenjeni objekt zgrajen s predpisanimi upravnimi dovoljenji ali ne), torej za zazidano stavbno zemljišče, ki se po drugem odstavku 32. člena ZDen ne vrača v naravi, razen če je na njem zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca (kar nedvomno ni) ter glede na (vkljub pozivu organa) nespremenjenemu zahtevku za vračilo v naravi, je organ zahtevo za denacionalizacijo utemeljeno zavrnil.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - opozorilo o posledicah - domneva umika zahteve
Izpolnjevanje pogojev po določbah ZTuj-1 mora stranka izpolnjevati in tudi izkazati ob vložitvi prošnje, podatki iz leta 2008 pa bi se do vložitve prošnje za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, vložene v letu 2011, lahko bistveno spremenili. Zato je pravilno ravnanje organa prve stopnje, ko je tožnika pozval na predložitev dokazov (pogodba o zaposlitvi, potrdilo delodajalca o višini plače v neto znesku za zadnje tromesečje). Na posledice nesodelovanja je bil tožnik pravilno tudi opozorjen.
delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - dejavnost preprodaje motornih vozil
Za delo na črno se šteje tudi, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa zakon. Če se opravlja delo na črno, izda davčna inšpekcija kot prekrškovni organ odločbo, s katero prepove opravljanje takšnega dela. Z odločbo se torej prepove delo, za katerega se ugotovi, da ga je posameznik dejansko opravljal, ne da bi bil za opravljanje takšnega dela oziroma dejavnosti ustrezno priglašen ali vpisan v register.
mednarodna zaščita - varna tretja država - uporaba materialnega prava - pogoj nezakonitega vstopa v RS - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pogoj za pričetek postopka na podlagi uporabe koncepta varne tretje države je (poskus) nezakonit(ega) vstop(a) v Sloveniji in, če ta pogoj ni izpolnjen, potem tožena stranka ne more izdati sklepa o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito na podlagi koncepta varne tretje države. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi tožnika poskusila nezakonito vstopiti v Slovenijo, oziroma, da sta nezakonito vstopila v Slovenijo. Ta okoliščina ne izhaja niti iz nobenega drugega podatka v spisu, vključno s policijskim zapisnikom z dne 15. 3. 2012.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-3, 32, 32/2. ZPPDVP člen 24, 28. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 15, 15/3, 17, 17/2, 20, 21.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - pokopališče
Pravna podlaga za zavrnitev zahtevka za vrnitev pokopališča v naravi kot objekta (tudi če ni izrecno razglašen za javno dobro) je v drugem odstavku 32. člena ZDen. Da v primeru komunalnih objektov, ki imajo status javne infrastrukture, denacionalizacijo v obliki vrnitve v naravi preprečuje navedena določba ZDen, je že pojasnilo Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-50/98 z dne 25. 5. 2000, ob presoji drugega odstavka 3. člena ZSZ/97. Tožnica zato zmotno meni, da je izkazana ovira samo za tisti del nepremičnine, na kateri stoji objekt (v izmeri 18 m2), za ostali del parcele (v izmeri 1570 m2) pa bi moralo biti z ustrezno dokumentacijo izkazano, da je to funkcionalno zemljišče k temu objektu. Pokopališče je namreč kot funkcionalno zaključena površina, določena za pokopavanje umrlih, ki je razdeljena na pokopališčne oddelke in grobove, samo po sebi objekt.
V konkretnem primeru so izdajatelji računov „neplačujoči gospodarski subjekti“, ki na računih izkazanega in dolgovanega DDV ne plačajo. Družbe niso imele realnih možnosti za izvedbo zaračunanih storitev in tožniku tudi niso mogle izvesti zaračunanih dobav, pa tudi ne obstojajo za to dokazi na strani teh družb niti na strani tožnika. Sporni računi niso sestavljeni v skladu s 34. členom ZDDV oz. 81. in 84. členom ZDDV-1, saj je opis poslovnega dogodka preveč splošen, niso navedene količine, vrednosti računa pa ni mogoče preizkusiti.
Na podlagi 32. člena ZVrt in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o plačilih staršev za programe vrtcev občina krije del cene programa za otroke, katerih starši imajo na njenem območju stalno prebivališče in za otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče skupaj z enim od staršev. Tožnica je navedene pogoje izpolnjevala, zato je tožena stranka za obdobje od 1. 5. 2011 do 31. 7. 2011 pravilno izdala izpodbijano začasno odločbo, s katero je vlogi tožnice za citirano obdobje ugodila.
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, zato gre za bistveno kršitev pravil postopka. Izpodbijana odločba namreč nima obrazložitve v skladu z 214. členom ZUP, ki mora obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
davek od dobička pravnih oseb - odmera davka - zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka
ZDavP-2 določa rok, v katerem je davčni organ upravičen odmeriti davek, ne zahteva pa, da bi v tem roku morala biti odmerna odločba že dokončna ali celo pravnomočna.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru gre za ponovljen postopek pred prvostopenjskim organom po sodbi sodišča. Prvostopenjski organ tudi v ponovnem postopku ni pojasnil razlogov za neodobritev financiranja kulturnega projekta tožnika na področju knjige. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja le pojasnilo, koliko točk je tožnik prejel po posameznih kriterijih javnega razpisa, ki jih prvostopenjski organ ponavlja, tako kot so navedeni v besedilu razpisa, razlogov za doseženo število točk po posameznem kriteriju pa ne pojasni. Ker niso razvidni razlogi, ki na konkreten primer narekujejo takšno odločitev in so odločilni za presojo pravilnosti ocenjevanja konkretnega projekta glede na razpisne kriterije, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
Tožnici je bil odobren odlog plačila davčnega dolga za obdobje od 25. 5. 2009 do 25. 5. 2011, kar pomeni, da je že pridobila pravico do odloga plačila. Tožnica tega dejstva v tožbi ne prereka, sodišče pa pri odločitvi tudi ni moglo upoštevati njenih ugovorov o slabem materialnem in socialnem stanju, saj za to nima pravne podlage.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - v posebnem zakonu urejena brezplačna pravna pomoč - obvezna obramba
Glede na to, da je tožnik upravičen do zagovornika po posebnem zakonu, to je po ZKP, je potrebno glede dodelitve BPP uporabiti določbe tega zakona in ne določbe ZBPP. Navedena zakonska ureditev v 70. členu namreč pomeni, da bo tožniku glede na zagroženo kazen storitve očitanega kaznivega dejanja v ponovljenem kazenskem postopku postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, v kolikor si ne bo sam izbral in tudi pisno pooblastil drugega zagovornika.