brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - zavrnitev tožbe
Ob ugotovitvi, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 116/2013 z dne 16. 7. 2013, pravilno ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 69/2013 z dne 14. 5. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh, tožba zoper nadaljnjo odločbo, izdano v postopku BPP nedvomno nima verjetnega izgleda za uspeh in je bila njegova prošnja upravičeno zavrnjena. Tožnikovo slabo finančno stanje zato ne more spremeniti tožnikovega uspeha v obravnavanem postopku, kakor tudi ne tožnikova navedba, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil ravno iz razloga, ker nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita in tudi ne denarja za odvetnika, saj morajo biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjeni kumulativno vsi zgoraj našteti pogoji, kar pa v obravnavanem primeru nedvomno niso.
V konkretnem primeru ni obrazloženo, zakaj tožnik ni nedvoumno dokazal, da gre za blago po poreklu iz Kraljevine Kambodže, kot izhaja iz predložene listine „Ceritifikata of origin“, čeprav za slednjo iz ugotovitev prvostopenjskega organa ne izhaja dvom v njeno pristnost. Izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, saj iz nje ne izhajajo razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da tožnik ni izpolnil pogoja iz c) točke 47. člena Izvedbene uredbe, torej pogoja, da ni nedvoumno dokazal, da je blago, na katero se zadeva nanaša, po poreklu iz Kambodže, ter razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v konkretni zadevi za blago s poreklom iz Vietnama.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen.
V zvezi s prvim pogojem odločilno predvsem ali je bila storitev tožniku opravljena (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega, kot smiselno izhaja tudi iz sodb SEU.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo
Sklep o davčni izvršbi z dne 29. 1. 2010 je bil tožnici vročen dne 1. 2. 2010, slednjega zoper njega ni vložila ugovora, denarna sredstva z računa davčnega dolžnika pa niso bila prenesena in sklep pa je bil v ustrezno evidenco vpisan dne 5. 2. 2010. Prav tako ni sporno, da banka o tem, da dolžnik pri njej nima dovolj denarnih sredstev za poplačilo davka, ni obvestila davčnega organa, ki je sklep izdal. Z opisanim dejanjem so izpolnjeni pogoji za ukrepanje po 170. členu ZDavP-2. Banka mora namreč ob prejemu sklepa o davčni izvršbi nemudoma ukrepati in zarubiti dolžnikova denarna sredstva ali pa, če dolžnik pri njej ob vročitvi sklepa nima denarnih sredstev za poplačilo davka, o tem obvestiti davčni organ.
davčna izvršba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - stvarna pristojnost
Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi za ugotovitev lastninske pravice na premičninah, zarubljenih po sklepu DURS, s katerim je tožnik napoten na vložitev tožbe. V ZUS-1 ni določeno, da sodišče v upravnem sporu lahko obravnava tudi ugotovitvene zahtevke o stvarnih pravicah, kadar so le-te v upravnih zadevah sporne. Tožnik lahko s tožbo, vloženo v upravnem sporu, zahteva le odpravo upravnega akta, izdajo oziroma vročitev upravnega akta ali spremembo pravnega akta.
ZUP člen 144, 154. Odlok o občinskih cestah in drugih javnih površinah člen 42.
dovoljenje za začasno uporabo javne površine - razveljavitev dovoljenja - uporaba javne površine v nasprotju z dovoljenjem
V konkretnem primeru je organ prve stopnje razveljavil dovoljenje z dne 10. 5. 2012, s katerim je tožniku dovolil začasno uporabo javne površine, ker je ugotovil, da se navedena javna površina ne uporablja v skladu z izdanim dovoljenjem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti
Organ za BPP mora pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri presoji razumnosti tožnikove prošnje bi bilo potrebno presoditi tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, ki ga, kot povedano, dolžnik lahko vloži do izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka. Po določbi 399. člena ZFPPIPP namreč odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo taksativno naštete ovire.
ZUP izrecno sicer ne določa, kateri zakon ali podzakonski predpis je treba glede na časovni vidik njegove veljavnosti uporabiti pri odločanju. Vendar je to praviloma zakon ali predpis, ki velja v času prvostopenjskega odločanja. Le v redkih vrstah upravnih stvari veljajo izjeme, kar izhaja tako iz načela zakonitosti (6. člen ZUP), kot tudi iz ustaljene upravnosodne prakse. Zato je neutemeljen tožnikov ugovor, da je upravni organ druge stopnje ravnal napačno, ker pri obravnavi tožnikove pritožbe ni upošteval tedaj že veljavne Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
Ni dvoma, da izvrševanje inšpekcijske odločbe pomeni poseg v tožničin pravni položaj, ki ga ima kot lastnica stanovanja v večstanovanjskem objektu, na katerega se nanašajo inšpekcijski ukrepi, vendar ta okoliščina ne utemeljuje uveljavljenega obnovitvenega razloga. Iz tožničinega predloga za obnovo postopka je jasno razvidno, da je tožnica predlagala obnovo postopka, končanega z izdajo odločbe z dne 6. 1. 2011, okoliščine, na katere se sklicuje (pridobitev lastninske pravice, nesodelovanje inšpekcijskega zavezanca, ravnanje inšpekcijskega organa), pa se nanašajo na čas po njeni izdaji in njeni pravnomočnosti.
ZPNačrt člen 79, 79/6. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3, 238, 238/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Tožniku v postopku na prvi stopnji glede pravno pomembnega dejstva ni bila dana možnost, da se o njem izjavi in ga dokaže, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Zato bi moral drugostopenjski organ bodisi sam dopolniti postopek, bodisi prvostopenjsko odločbo odpraviti in zadevo vrniti upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.
dostop do informacij javnega značaja - demokratična funkcija - funkcija nadzora - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja
Tožeča stranka je s tem, ko je na toženo stranko naslovila tako veliko število vlog za dostop do informacij javnega značaja, zlorabila pravico. Njen namen namreč ni bil le dostop do informacij, da bi lahko izvrševala demokratično in nadzorno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, pač pa je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipala z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih.
O zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je bilo dokončno odločeno z odločbo organa druge stopnje. Tožeča stranka pa zoper dokončno odločitev o stroških pritožbenega postopka ni sprožila upravnega spora, zato je odločitev organa druge stopnje v tem delu postala pravnomočna. Upravni organ je zato pravilno zavrgel ponovni zahtevek tožeče stranke za odločanje o stroških pritožbenega postopka.
S tožnikovim pravnim položajem (torej lastništvom nepremičnin) niso v nobenem pogledu povezane odločitve o faznosti gradnje, njeni zahtevnosti in skladnosti predložene projektne dokumentacije s predpisi. To pomeni, da upravni organi o teh vprašanjih odločajo v javnem interesu, ki ga po povedanem tožnik kot stranski udeleženec v postopku ne more uveljavljati. Na to ne vpliva okoliščina, da tožnik spada v del javnosti, na katerega utegnejo te odločitvi vplivati bolj kot na druge. Za odločitev je bistveno le, da mu iz tega naslova noben od prej navedenih pravnih aktov ne daje nobene individualne pravice.
Po prvem odstavku 150. člena ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. To soglasje se izda na podlagi projektnih pogojev, ki se med drugim nanašajo na obstoječe pravice drugih oseb. Odločanje o vplivih nameravane gradnje na morebitne vodne pravice torej ni predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč ločenega postopka za izdajo vodnega soglasja. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se po prej navedeni določbi prvega odstavka 66. člena ZGO-1 preverja le, ali je bilo vodno soglasje izdano.
ZVV člen 6, 6/1, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - poseg v pridobljene pravice - poseg za naprej - izguba delovne zmožnosti
Tožnik z odločbo, s katero mu je priznana II. kategorija invalidnosti, ne more izkazati trajne popolne izgube delovne zmožnosti.
gradbeno dovoljenje - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlog - izločitev uradne osebe - nestrinjanje z gradnjo - nepravilnosti pri izdaji gradbenega dovoljenja
V tožbi tožnica izraža le svoje nestrinjanje z gradnjo in njenimi posledicami. Glede na tožbene trditve o tem, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano brez predpisanih podatkov oz. na podlagi pomanjkljive dokumentacije in brez njenega soglasja, sodišče pojasnjuje, da morebitna nepravilnost oz. nezakonitost upravnega akta sama po sebi še ni razlog za ničnost.
Katera odločilna dejstva in dokaze naj bi uradne osebe namerno izpustile, tožnica ne pojasni, zgolj dejstvo, da se z odločitvami upravnih organov, izdanimi v zvezi s sporno gradnjo, ne strinja in da se z njimi ni strinjal njen pravni prednik, pa same po sebi ne zadoščajo za dvom v nepristranskost uradnih oseb.
brezplačna pravna pomoč - datum izdaje odločbe o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna pomota
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za BPP 24. 12. 2012, v popisu spisa pa je navedeno, da je bila odločba izdana 3. 7. 2013. Pri drugem od navedenih zapisov datuma gre zato po presoji sodišča za očitno pomoto. Ta pomota v ničemer ne vpliva na voljo upravnega organa, kot je izražena v izreku izpodbijane odločbe, zato sodišče meni, da ni razloga, da je ne bi bilo mogoče obravnavati v smislu pomote iz prvega odstavka 223. člena ZUP.
mednarodna zaščita - status begunca - utemeljen strah pred preganjanjem - verodostojnost - subsidiarna zaščita
Mednarodna zaščita v RS pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite. Toženka je utemeljeno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca. Pravilno je namreč ugotovila, da tožnik ni imel utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripisanega političnega prepričanja, saj iz zbranih informacij izhaja, da je prisilno novačenje prej izjema kot pravilo. Pravilno pa je ugotovila tudi, da bi imel tožnik ob vrnitvi v izvorno državo kot mladoletnik brez živečih staršev težave pri zagotavljanju najosnovnejših življenjskih potreb in bi bil tudi lahka tarča spolnih zlorab, trgovine z ljudmi, fizičnega nasilja, dela v nehumanih in nevarnih razmerah ipd., ter mu glede na navedeno priznala status subsidiarne oblike zaščite.
Za oceno verodostojnosti ni bilo odločilno oziroma bistvenega pomena (zgolj) to, da tožnik ni podal prošnje takoj, ko je bilo to mogoče; vendar pa je čas, ko je zaprosil za mednarodno zaščito, ob vsoti vseh ostalih okoliščinah tudi (lahko) eden od dejavnikov, ki vpliva na tožnikovo verodostojnost, čeprav ne bistveni.
uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - pravni interes - izločitev uradne osebe
Pravice in pravne koristi v zvezi z lego objekta, ki je predmet uporabnega dovoljenja, lahko lastniki sosednjih nepremičnin varujejo v postopku izdaje lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, ni pa to predmet postopka izdaje uporabnega dovoljenja. Zato morebitna ničnost tega dovoljenja ne omogoča odprave pravnih posledic gradnje, za katero je bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Tudi okoliščine, ki naj bi tožnici in njeni družini povzročale škodo, ne utemeljujejo pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti uporabnega dovoljenja.
Neutemeljen je tožbeni očitek o neupoštevanju dvoma v nepristranskost uradnih oseb, ki so vodile upravni postopek na prvi in drugi stopnji. Katera odločilna dejstva in dokaze naj bi uradne osebe namerno izpustile, tožnica ne pojasni, zgolj dejstvo, da se z odločitvami upravnega organa, izdanimi v zvezi s sporno gradnjo, ne strinja in da se z njimi ni strinjal njen pravni prednik, pa same po sebi ne zadoščajo za dvom v nepristranskost uradnih oseb.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska tožba - zastaranje
Odškodninski terjatvi tožnika za povračilo materialne in nematerialen škode sta zastarali, zato je tožena stranka prošnjo za dodelitev BPP v zadevni odškodninski zadevi pravilno zavrnila skladno z določbami 24. člena ZBPP.
uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - pravice tretjih oseb - pravni interes
V postopku izdaje uporabnega dovoljenja se ugotavljajo le morebitne tehnične pomanjkljivosti, zaradi katerih objekta (v konkretnem primeru polnilnice mineralne vode) ne bo mogoče uporabljati, ne pa kakršnekoli investitorjeve pravice ali pravice tretjih oseb, saj so te predmet presoje v zvezi z investitorjevo pravico graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.