brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - zakonski spor - spor iz razmerij med straši in otroki
V primeru pravdnega postopka zaradi razveze zakonske zveze so spori glede otrok pridruženi pravdnemu postopku. V materialnem in procesnem smislu gre za en postopek, zaradi česar je tudi odvetnik upravičen do nagrade le za en postopek.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 65, 65/1, 69, 69/1. ZPPKZ člen 8.
priznanje poklicne kvalifikacije - doktor dentalne medicine - tožba zaradi molka organa - enostopenjski postopek - spor polne jurisdikcije - narava stvari
Tožnica je vložila prošnjo za priznanje poklicne kvalifikacije „doktor dentalne medicine specialist“, skladno z ZPPKZ. Po izteku roka za izdajo odločbe je na toženko naslovila zahtevo, naj v 7 dneh izda odločbo, česar toženka ni storila. Zato so bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa po tretjem odstavku 28. člena ZUS-1. Tožbeni ugovori glede sestave komisije na odločitev ne morejo vplivati. Stališča, ki jih izraža toženka v odgovoru na tožbo, bi prav tako lahko bila le predmet meritornega odločanja o tožničinem zahtevku, vendar bi morala toženka, glede na izpolnjene zakonske pogoje, tožnici izdati odločbo.
Pogoji za obravnavanje tožbe po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, ker narava stvari takšnega obravnavanja ne dopušča.
ZIKS-1 člen 169, 170, 170/3, 199, 200. ZSV člen 54, 102.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - vzgojni ukrep oddaje mladoletnika v zavod za usposabljanje - usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja - izvršitev ukrepa
Pristojni center za socialno delo je dolžan začeti izvrševati vzgojni ukrep najpozneje v 30-ih dneh od prejema odločbe, s katero je ukrep izrečen. Ker se je center za usposabljanje, delo in varstvo upiral izvršitvi navedenega vzgojnega ukrepa, je inšpektor utemeljeno izdal inšpekcijski ukrep, s katerim je tožnici naložil, naj poskrbi za namestitev mladoletnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija - rok za vložitev revizije
Rok za revizijo je zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da prepozno vloženo revizijo sodišče zavrže. Iz navedenega sledi zaključek, da bi bila odobritev brezplačne pravne pomoči tožnici za vložitev prepozne revizije nerazumna.
DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega davka - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
V obravnavanem primeru je napačno uporabljeno materialno pravo in posledično je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj davčni organ vseh relevantnih okoliščin niti ni ugotovil in tudi ni izvedel dokazne ocene vseh objektivnih okoliščin in njihove povezave v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZFPPIPP člen 233, 233/7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečajni postopek - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Glede na to, da ZFPPIPP ne predvideva več, da bi se predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka pravnih oseb kril iz naslova BPP ter da v primeru, kot je obravnavani, to je če predlaga začetek stečajnega postopka pravna oseba, predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni več dolžna založiti, dodelitev BPP tožnici v obliki oprostitve plačila predujma ni razumna, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj po določbi 24. člena ZBPP za dodelitev BPP.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/8. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije člen 2.
državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - neprekinjeno bivanje v RS
Za pravilno štetje odsotnosti je treba upoštevati zgolj polne dneve odsotnosti in ne tudi datume prihoda in odhoda iz države, predvsem v situaciji, ko iz potnega lista ni razvidna ura odhoda in prihoda oz. organ teh trenutkov ne ugotovi.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen.
V zvezi s prvim pogojem odločilno predvsem ali je bila storitev tožniku opravljena (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega, kot smiselno izhaja tudi iz sodb SEU.
ZCes-1 člen 13, 13/5, 14, 14/3, 48, 55. ZEN člen 28, 28/3, 35, 48, 48/4, 51.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - meja ceste - elaborat - zapisnik o mejni obravnavi - aktivna legitimacija
Po 48. členu ZCes-1 sredstva za gradnjo obvozne ceste zagotavljata Republika Slovenija in občina, stranka z interesom pa je organ v sestavi ministrstva, ki je državni organ in izvaja strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo glavnih in regionalnih cest,zato je aktivna legitimacija stranke z interesom in občine podana.
Ker je odlok prostorski akt občine, po prvem odstavku 13. člena ZCes-1 pa se meja ceste določi na podlagi prostorskega akta države ali občine, je prvostopenjski organ imel podlago za izvedbo obravnavanega upravnega postopka.
ZUP člen 144, 154. Odlok o občinskih cestah in drugih javnih površinah člen 42.
dovoljenje za začasno uporabo javne površine - razveljavitev dovoljenja - uporaba javne površine v nasprotju z dovoljenjem
V konkretnem primeru je organ prve stopnje razveljavil dovoljenje z dne 10. 5. 2012, s katerim je tožniku dovolil začasno uporabo javne površine, ker je ugotovil, da se navedena javna površina ne uporablja v skladu z izdanim dovoljenjem.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - meja ceste - elaborat - zapisnik o mejni obravnavi - skrajšani postopek
Za izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije je predviden skrajšani postopek tako v ZEN (52. člena), kot tudi v ZCes-1 (14. člen), kajti možnost udeležbe je strankam treba zagotoviti v postopku za izdelavo elaborata, na mejni obravnavi; da sta se te tožnika udeležila, pa ni niti sporno ter tako izhaja tudi iz zapisnika mejne obravnave v spisni dokumentaciji. Zato tožnika brez podlage očitata, da stranke z elaboratom (in njegovo vsebino) niso bile seznanjene ter da naj bi tako šlo zgolj za domnevo o obstoju elaborata.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V postopku odločanja o odobritvi BPP prisojni organ presoja le, ali so izkazani pogoji za odobritev BPP. Ob upoštevanju 24. člena ZBPP ta presoja vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Presoja o tem je po navedenem obvezna in ne predstavlja meritornega odločanja v zadevi, na katero se nanaša prošnja. Sodišče se zato ne strinja z očitkom tožnika, da izpodbijana odločba prejudicira odločitev sodišča o vloženem predlogu za obnovo postopka.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo
Sklep o davčni izvršbi z dne 29. 1. 2010 je bil tožnici vročen dne 1. 2. 2010, slednjega zoper njega ni vložila ugovora, denarna sredstva z računa davčnega dolžnika pa niso bila prenesena in sklep pa je bil v ustrezno evidenco vpisan dne 5. 2. 2010. Prav tako ni sporno, da banka o tem, da dolžnik pri njej nima dovolj denarnih sredstev za poplačilo davka, ni obvestila davčnega organa, ki je sklep izdal. Z opisanim dejanjem so izpolnjeni pogoji za ukrepanje po 170. členu ZDavP-2. Banka mora namreč ob prejemu sklepa o davčni izvršbi nemudoma ukrepati in zarubiti dolžnikova denarna sredstva ali pa, če dolžnik pri njej ob vročitvi sklepa nima denarnih sredstev za poplačilo davka, o tem obvestiti davčni organ.
odpis davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave davka - delna plačila davčnega dolga - poračunanje plačil - vrstni red vračunavanja
Tožnik je imel ob posameznih plačilih prispevkov, ki jih izkazuje s predloženimi plačilnimi nalogi, neporavnane starejše obveznosti iz naslova teh prispevkov. Glede na obstoječi starejši dolg se je posamezno plačilo poračunalo skladno s pravilom o vrstnem redu vračunavanja, ki je veljalo v času, ko je bilo plačilo opravljeno. V skladu s tem pravilom se je s posameznim plačilom najprej poplačal najstarejši davčni dolg in njemu pripadajoče dajatve. Ker se je s posameznimi plačili prispevkov za sporno obdobje pokrival prej dospeli dolg, je dolg za sporno obdobje ostal neporavnan. Za ta dolg pa je organ prve stopnje na podlagi 125. člena ZDavP-2 ugotovil, da je že poteklo pet let od takrat, ko je zastaranje prvič začelo teči in je zato pravica do njegove izterjave relativno zastarala ter ga zato skladno s 107. členom ZDavP-2 odpisal.
davčna izvršba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - stvarna pristojnost
Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi za ugotovitev lastninske pravice na premičninah, zarubljenih po sklepu DURS, s katerim je tožnik napoten na vložitev tožbe. V ZUS-1 ni določeno, da sodišče v upravnem sporu lahko obravnava tudi ugotovitvene zahtevke o stvarnih pravicah, kadar so le-te v upravnih zadevah sporne. Tožnik lahko s tožbo, vloženo v upravnem sporu, zahteva le odpravo upravnega akta, izdajo oziroma vročitev upravnega akta ali spremembo pravnega akta.
ZEN člen 31, 31/5, 51, 52. ZCes-1 člen 14. ZUP člen 4.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika o mejni obravnavi - javna listina
Za izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije je predviden skrajšani postopek tako v ZEN (52. člen) kot tudi v ZCes-1 (14. člen), kajti možnost udeležbe je strankam treba zagotoviti v postopku za izdelavo elaborata, na mejni obravnavi; da sta se te tožnika udeležila, pa ni niti sporno ter tako izhaja tudi iz zapisnika mejne obravnave v spisni dokumentaciji. Zato tožnika brez podlage očitata, da stranke z elaboratom (in njegovo vsebino) niso bile seznanjene ter da naj bi tako šlo zgolj za domnevo o obstoju elaborata.
S podajo pripomb, da se s parcelacijo ne strinjata, ker zanjo po njunem mnenju niso izpolnjeni predpisani pogoji, pa tožnika ne podajata navedb, s katerimi se lahko izpodbije zgoraj navedena zakonska domneva ter na njej temelječ zaključek, na katerem je gradil odločitev prvostopenjski organ, da so namreč bile stranke na mejni obravnavi seznanjene s potekom meje v naravi.
ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 31, 31/1, 31/5, 32/3. ZUS-1 člen 52. Pravilnik o urejanju meje ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiški knjigi člen 4, 4/5, 4/6, 4/6-1, 4/6-3, 4/10, 4/11.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - pooblaščenec - tožbena novota
Zapisnik mejne obravnave je bil voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, zato je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi njen pooblaščenec ni soglašal s predlagano mejo ter da je pokazal svojo mejo, na tožnici. Ta pa v pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo v dokaz takšne svoje trditve sploh ni predlagala izvedbe nobenega dokaza. V tožbi v dokaz takšne trditve predlaga le zaslišanje svojega moža - pooblaščenca. Ta dokazni predlog pa je nedopustna tožbena novota po 52. členu ZUS-1. Glede na to, da je tožničin pooblaščenec podpisal zapisnik mejne obravnave, da se strinja s pokazano mejo, tožbeni ugovor, v katerem tožnica izpodbija evidentiranje urejenega dela meje oziroma pravilnost določitve meje, na odločitev v zadevi ne more vplivati.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - nove parcele
Ker meja med nepremičnino, ki se je urejala in parcelirala, s sosednjo parcelo tožnika ni urejena, to pomeni, da v tem delu ni izpolnjen pogoj po določbi prvega odstavka 49. člena ZEN za parcelacijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - zavrnitev tožbe
Ob ugotovitvi, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 116/2013 z dne 16. 7. 2013, pravilno ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 69/2013 z dne 14. 5. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh, tožba zoper nadaljnjo odločbo, izdano v postopku BPP nedvomno nima verjetnega izgleda za uspeh in je bila njegova prošnja upravičeno zavrnjena. Tožnikovo slabo finančno stanje zato ne more spremeniti tožnikovega uspeha v obravnavanem postopku, kakor tudi ne tožnikova navedba, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil ravno iz razloga, ker nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita in tudi ne denarja za odvetnika, saj morajo biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjeni kumulativno vsi zgoraj našteti pogoji, kar pa v obravnavanem primeru nedvomno niso.