obveznost priklopa na javno kanalizacijo - priključitev na javno kanalizacijo
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je na območju, kjer se nahaja tožnikov objekt, javna kanalizacija zgrajena od leta 2010, da tožnikov objekt nanjo ni priključen in da za odvajanje komunalnih odpadnih vod uporablja greznico. Ugotovljeno je bilo, da dolžina obravnavanega priključka ne presega 50 m na PE oziroma na prebivalca in da je odvajanje odpadnih vod iz pritličja tožnikovega objekta možno brez naprav za prečrpavanje. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik po izgradnji javne kanalizacije z obvestilom izvajalca pozvan, da se v šestih mesecih od prejema obvestila na javno kanalizacijo priključi, česar ni storil. Tem ugotovitvam tožnik ne nasprotuje, zato je po presoji sodišča izpodbijana odločba zakonita in utemeljena.
Obrazložitev odločbe je praviloma obvezen sestavni del odločbe (206. člen ZUP), namenjen pojasnitvi, zakaj je bila konkretna upravna stvar rešena na način, določen v izreku, kar pa v obravnavanem primeru ni upoštevano.
Izpodbijani sklep je bil izdan 18. 10. 2011, to se pravi po sprejetju Disciplinskega pravilnika iz leta 2010. Sklep pa niti v izreku, niti v obrazložitvi ne navaja pravne podlage oziroma določbe člena Disciplinskega pravilnika, na podlagi katerega je bila tožniku izrečena disciplinska sankcija, ki so sicer določene v obeh Disciplinskih pravilnikih (2005 in 2010) v 12. členu, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Organ za BPP pri presoji razumnosti prošnje za BPP za osebni stečaj ni pristojen ugotavljati, ali so v obravnavanem primeru podani pogoji za odpust obveznosti, če dejstvo, da ti pogoji niso izpolnjeni, na primer, da so podane ovire iz 1. in 3. točke 399. člena ZFPPIPP, ne izhaja že iz podatkov spisa in podatkov, ki jih je dolžan pridobiti sam organ.
Tožnik svojega stališča o nezakonitosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne more utemeljiti s sklicevanjem na dela, ki niso ne predmet tega dovoljenja, ne zahtevka za njegovo izdajo, čeprav so bila morda predmet katerega od prejšnjih zahtevkov za izdajo tega gradbenega dovoljenja oziroma so bila v naravi izvedena. Seveda pa taka dela z izdanim dovoljenjem tudi niso bila dovoljena; to pomeni, da gre v primeru, če so bila izvedena in niso bila dovoljena z nobenim drugim dovoljenjem ali na podlagi zakona, za nedovoljeno gradnjo. Vendar pa take gradnje ni mogoče obravnavati v okviru postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč v morebitnem inšpekcijskem postopku.
Pravica iz drugega odstavka 9. člena ZUP se ne nanaša na navedbe stranke z nasprotnim interesom, ki so nepomembne za odločitev.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - uslužbenec Slovenskih železnic
Status vojnega veterana po določbah ZVV mogoče priznati le osebi, ki dokaže vse okoliščine, ki jih zahteva zakon, delovanje zunaj okvira, ki ga določa ZZV, pa ne more biti podlaga za pridobitev zadevnega statusa, zato tožničino delo v času osamosvojitvene vojne ne more predstavljati podlage za priznanje statusa vojnega veterana.
register stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Tožnik, ki ni bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, se neutemeljeno sklicuje na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurič, saj gre v konkretnem primeru za drugačno dejansko in pravno situacijo.
ZTuj-2 člen 36, 36/2, 47. ZUP člen 9, 237, 237/1, 237/1-3, 252, 252/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - izdaja nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje - združitev družine - rok za vložitev prošnje za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje - zavrženje vloge - odločanje organa druge stopnje - načelo zaslišanja stranke
Odločitev drugostopenjskega organa je bila za tožnika, ker mu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, presenečenje. Drugostopenjski organ namreč v zadevi ni odločal o pritožbi oziroma o pritožbenih ugovorih, pač pa je sprejel odločitev o zavrženju vloge. Pri tem pa v postopku ni bilo razjasnjeno vprašanje, ali je za (podaljšanje oziroma) izdajo dovoljenja zaradi združitve družine relevantna (pravočasno) vložena prošnja za podaljšanje dovoljenja zaradi zaposlitve v postopku.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave - osebni stečaj - dohodek prosilca
Da določbe ZBPP ne vsebujejo izrecne zahteve, da mora imeti stranka pravico do izjave v postopku, če se določene okoliščine izkažejo za sporne, še ne pomeni, da je navedena pravica (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena ZUP ter 22. člen Ustave) v postopku dodelitve BPP izključena. Nespoštovanje omenjenih določb je v obravnavanem primeru lahko vplivalo na zakonitost odločitve, kajti med strankama je ostalo sporno vprašanje možnosti tožnika za dostop do osebnega stečaja zaradi nezmožnosti razpolaganja z delom dohodkov, ki naj bi jih toženka upoštevala v okviru dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, medtem ko tožnik zatrjuje, da s tako ugotovljenim dohodkom ne more razpolagati, ker imata z ženo blokirane račune do minimalnega zneska.
državna cesta - elektronski prikazovalnik - soglasje za postavitev elektronskega prikazovalnika
Naprava je priključena na električno omrežje in omogoča spreminjanje slike na zaslonu, kar je značilnost elektronskega prikazovalnika iz četrtega odstavka 78. člena ZCes-1, katerega postavitev je ob državni cesti izrecno prepovedana.
Glede na določbo četrtega odstavka 33. člena ZDLov-1 so prepovedani posegi v času, ko do gnezdenja ptic lahko pride in ko je gnezdenje na tem območju običajno. Zato ni pravilno stališče, da bi moral lovski inšpektor ugotavljati, ali so v času posega na območju, kjer so se opravljala dela, ptice dejansko gnezdile.
upravni spor - nov upravni akt - ustavitev postopka - stroški postopka
V konkretnem primeru je bil spremenjeni upravni akt izdan 2.10.2013, torej še pred odstopom predmetne tožbe in posledično pred pričetkom sodnega postopka, vendar je sodišče kljub temu pri svoji odločitvi smiselno uporabilo 39. člen ZUS-1. Sodišče je tožnika dne 15.10.2013 na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 pozvalo, da se izjavi, ali vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na novo izdani akt. Navedeni poziv mu je bil vročen 17.10.2013, vendar v zakonsko določenem roku, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni izjavil, da vztraja pri vloženi tožbi, zato je sodišče predmetni postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1.
Tožnik v tožbi ni opredelil stroškov, za katere zahteva povračilo, zato je njegov stroškovni zahtevek ostal neopredeljen.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pristojnost upravnega sodišča - spor iz pogodbenega razmerja
Tožeča stranka je pravico do izobraževanja, zagotovljeno v ZSS, realizirala s sklenitvijo pogodbe o štipendiranju, zato gre v obravnavani zadevi za spor iz pogodbenih obveznosti med tožečo in toženo stranko, o katerem pa ni pristojno odločati upravno sodišče.
brezposelna oseba - ukrep aktivne politike zaposlovanja - subvencija za samozaposlitev - pogoji za pridobitev subvencije
V skladu s predpisanimi pogoji se v aktivnost politike zaposlovanja ne morejo vključiti osebe, ki so bile v zadnjih dvanajstih mesecih pred podpisom zaposlitvenega načrta samostojni podjetniki posamezniki in to ne glede na to, ali to dejavnost opravljajo samostojno ali le kot dopolnilno dejavnost.
ZIntPK člen 15. ZUP člen 82, 129, 129/1, 129/1-1. Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije člen 54, 54/3.
preprečevanje korupcije - postopek zaradi suma korupcije - pravica do vpogleda v spis
Pravica do vpogleda v spis je samostojna pravica, ki jo v zadevah, ki tečejo pred Komisijo za preprečevanje korupcije, ureja Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije v 54. členu. Ta pravica ni omejena na vprašanje, ali gre v zadevi za upravno zadevo ali ne.
vozniško dovoljenje - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - postavitev skrbnika za posebni primer - oprostitev stroškov postopka
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da ni bilo treba postaviti skrbnika za poseben primer zaradi varstva pravic in koristi tožnika, ter v tem pogledu pojasnil, da gre v postopku napotitve na kontrolni zdravstveni pregled za korist tožnika in za javni interes, ter nadalje, da tožnik nastopa samostojno in suvereno. Pri tem sodišče ugotavlja, da je bila tožniku sicer delno odvzeta poslovna sposobnost, vendar pa niti v času izdaje izpodbijanega prvostopenjskega akta niti v času izdaje drugostopenjske odločbe ta sklep sodišča še ni bil pravnomočen.
Organ, ki vodi upravni postopek, oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ne more plačati brez škode za nujno preživljaje sama sebe in svoje družine.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dopolnilna odločba - izrek dopolnilne odločbe - obrazložitev odločbe - odjava stalnega prebivališča za zakonca - pooblastilo za zastopanje
Stališče v odgovoru na tožbo, da tožnica sploh ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, je nova okoliščina glede na stališča v izpodbijani odločbi, ki jo je toženka izdala, ker je štela, da je bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Dopolnilna odločba je bila tako tožnici izdana na podlagi 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003. Postopek njene izdaje je bil nato obnovljen po uradni dolžnosti v delu, ki se nanaša na ugotovitev datuma odjave oziroma prenehanja prijave stalnega prebivališča. Izpodbijana odločba bi morala vsebovati pravno podlago za odločitev, in sicer tisto pravno podlago za odločanje o dopolnilnih odločbah, ki neposredno izvira iz 8. točke izreka omenjene odločbe Ustavnega sodišča in njene obrazložitve. Tega izpodbijana odločba nima. V izreku pa tudi nima odločitve, da se dopolnilna odločba, v zvezi s katero je organ začel postopek po uradni dolžnosti, ne izda.
Toženka ni navedla nobene norme področnega zakona, ki bi dovoljevala, da mož odjavi stalno prebivališče za ženo, ne da bi organu predložil pravno veljavno pooblastilo za zastopanje. Po določbah ZUP se pooblastilo lahko da pisno ali ustno na zapisnik. V skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUP se sicer izjemoma lahko dovoli, da posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec opravi brez pooblastila član njene družine, če organ ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. Vendar je izjeme treba obravnavati restriktivno in so dopustne, če med strankami ni spora.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37, 37/6.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve in dela - delodajalec - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje ni vložil delodajalec, temveč sam tujec. Zato delodajalec ne more vložiti tožbe v upravnem sporu. Tožnik v upravnem sporu je namreč lahko (le) tista oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.