ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 293, 293/3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odlog izvršbe - pravnomočna odločitev o izvršilnem naslovu in o izvršbi
Tako o izvršilnem naslovu kot o izvršbi je bilo pravnomočno odločeno še pred vložitvijo tožbe 17. 6. 2013, zato ni podan pravovarstveni interes za presojo odloga upravne izvršbe v upravnem sporu. Pravni interes v upravnem sporu mora namreč vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več mogoče odpraviti, preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor, saj si tožnica svojega pravnega položaja v zvezi z zavrnitvijo njenega predloga za odlog upravne izvršbe ne more več izboljšati.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - prijavitelj - stranski udeleženec
Tožnik ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku. Tožnik namreč svoj pravni interes utemeljuje z dejstvom, da je upravnik trgovsko poslovnega objekta in da je sporni objekt za lastnike tega objekta zelo moteč, pa tudi sicer objekt neposredno posega v videz in vpliva na funkcioniranje objekta, katerega upravnik je, torej z razlogi, ki ne utemeljujejo tožnikove (pravice lastnikov objekta, katerih upravljavec je) pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.
Obrazložitev odločbe je praviloma obvezen sestavni del odločbe (206. člen ZUP), namenjen pojasnitvi, zakaj je bila konkretna upravna stvar rešena na način, določen v izreku, kar pa v obravnavanem primeru ni upoštevano.
Izpodbijani sklep je bil izdan 18. 10. 2011, to se pravi po sprejetju Disciplinskega pravilnika iz leta 2010. Sklep pa niti v izreku, niti v obrazložitvi ne navaja pravne podlage oziroma določbe člena Disciplinskega pravilnika, na podlagi katerega je bila tožniku izrečena disciplinska sankcija, ki so sicer določene v obeh Disciplinskih pravilnikih (2005 in 2010) v 12. členu, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
gradbeno dovoljenje - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlog - nestrinjanje z gradnjo
Tožnica v tožbi trdi, da je izpodbijana odločba posledica izsiljevanja, pritiskov in drugih nedovoljenih dejanj, ki so kazniva, vendar z navedbami v tožbi dejstev in okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo tako ravnanje, ne izkazuje. S tožbenimi navedbami (tako kot v upravnem postopku) izraža le svoje nestrinjanje z gradnjo in njenimi posledicami. Zato tožnica uveljavljenega ničnostnega razloga iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ni izkazala, po presoji sodišča pa ne iz izpodbijane odločbe ne iz upravnih spisov ne izhaja, da bi bil izpolnjen bodisi uveljavljani bodisi katerikoli drug ničnostni razlog iz 279. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - obveznosti hranitve dokumentacije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Nelegalna gradnja v vsakem primeru, ne glede na vrsto objekta, predstavlja gradnjo brez gradbenega dovoljenja, tako da gradbeni inšpektor nima nobene podlage za ugotovitev, ali je gradnja morda že končana. Po vsebini pa takšna odreditev ustavitve gradnje ne pomeni nič drugega kot prepoved vsakih nadaljnjih del na obravnavanem objektu, ne glede na njegovo stanje, zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je gradnja zaključena in da ne poteka več.
Določba 107. člena ZGO-1 investitorju nalaga, da dokumentacijo v zvezi z gradnjo objekta hrani lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik, dokler objekt stoji, upravni organ, pristojen za gradbene zadeve pa mora dokumentacijo hraniti deset let. Glede na to, da sta tožnici pravni naslednici investitorja spornih objektov, se ne moreta z uspehom sklicevati na to, da z dokumentacijo ne razpolagata oziroma jima ni bila nikoli dostopna.
Od tega, kdaj so bila dela izvedena, je odvisno, ali je šlo za gradnjo oz. za dela, za katera je bila v času izvajanja potrebno pridobiti ustrezna upravna dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija - rok za vložitev revizije
Rok za revizijo je zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da prepozno vloženo revizijo sodišče zavrže. Iz navedenega sledi zaključek, da bi bila odobritev brezplačne pravne pomoči tožnici za vložitev prepozne revizije nerazumna.
vozniško dovoljenje - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - postavitev skrbnika za posebni primer - oprostitev stroškov postopka
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da ni bilo treba postaviti skrbnika za poseben primer zaradi varstva pravic in koristi tožnika, ter v tem pogledu pojasnil, da gre v postopku napotitve na kontrolni zdravstveni pregled za korist tožnika in za javni interes, ter nadalje, da tožnik nastopa samostojno in suvereno. Pri tem sodišče ugotavlja, da je bila tožniku sicer delno odvzeta poslovna sposobnost, vendar pa niti v času izdaje izpodbijanega prvostopenjskega akta niti v času izdaje drugostopenjske odločbe ta sklep sodišča še ni bil pravnomočen.
Organ, ki vodi upravni postopek, oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ne more plačati brez škode za nujno preživljaje sama sebe in svoje družine.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - zakonski spor - spor iz razmerij med straši in otroki
V primeru pravdnega postopka zaradi razveze zakonske zveze so spori glede otrok pridruženi pravdnemu postopku. V materialnem in procesnem smislu gre za en postopek, zaradi česar je tudi odvetnik upravičen do nagrade le za en postopek.
brezposelna oseba - ukrep aktivne politike zaposlovanja - subvencija za samozaposlitev - pogoji za pridobitev subvencije
V skladu s predpisanimi pogoji se v aktivnost politike zaposlovanja ne morejo vključiti osebe, ki so bile v zadnjih dvanajstih mesecih pred podpisom zaposlitvenega načrta samostojni podjetniki posamezniki in to ne glede na to, ali to dejavnost opravljajo samostojno ali le kot dopolnilno dejavnost.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37, 37/6.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve in dela - delodajalec - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje ni vložil delodajalec, temveč sam tujec. Zato delodajalec ne more vložiti tožbe v upravnem sporu. Tožnik v upravnem sporu je namreč lahko (le) tista oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.
Glede na določbo četrtega odstavka 33. člena ZDLov-1 so prepovedani posegi v času, ko do gnezdenja ptic lahko pride in ko je gnezdenje na tem območju običajno. Zato ni pravilno stališče, da bi moral lovski inšpektor ugotavljati, ali so v času posega na območju, kjer so se opravljala dela, ptice dejansko gnezdile.
upravni spor - nov upravni akt - ustavitev postopka - stroški postopka
V konkretnem primeru je bil spremenjeni upravni akt izdan 2.10.2013, torej še pred odstopom predmetne tožbe in posledično pred pričetkom sodnega postopka, vendar je sodišče kljub temu pri svoji odločitvi smiselno uporabilo 39. člen ZUS-1. Sodišče je tožnika dne 15.10.2013 na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 pozvalo, da se izjavi, ali vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na novo izdani akt. Navedeni poziv mu je bil vročen 17.10.2013, vendar v zakonsko določenem roku, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni izjavil, da vztraja pri vloženi tožbi, zato je sodišče predmetni postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1.
Tožnik v tožbi ni opredelil stroškov, za katere zahteva povračilo, zato je njegov stroškovni zahtevek ostal neopredeljen.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave - osebni stečaj - dohodek prosilca
Da določbe ZBPP ne vsebujejo izrecne zahteve, da mora imeti stranka pravico do izjave v postopku, če se določene okoliščine izkažejo za sporne, še ne pomeni, da je navedena pravica (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena ZUP ter 22. člen Ustave) v postopku dodelitve BPP izključena. Nespoštovanje omenjenih določb je v obravnavanem primeru lahko vplivalo na zakonitost odločitve, kajti med strankama je ostalo sporno vprašanje možnosti tožnika za dostop do osebnega stečaja zaradi nezmožnosti razpolaganja z delom dohodkov, ki naj bi jih toženka upoštevala v okviru dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, medtem ko tožnik zatrjuje, da s tako ugotovljenim dohodkom ne more razpolagati, ker imata z ženo blokirane račune do minimalnega zneska.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dopolnilna odločba - izrek dopolnilne odločbe - obrazložitev odločbe - odjava stalnega prebivališča za zakonca - pooblastilo za zastopanje
Stališče v odgovoru na tožbo, da tožnica sploh ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, je nova okoliščina glede na stališča v izpodbijani odločbi, ki jo je toženka izdala, ker je štela, da je bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Dopolnilna odločba je bila tako tožnici izdana na podlagi 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003. Postopek njene izdaje je bil nato obnovljen po uradni dolžnosti v delu, ki se nanaša na ugotovitev datuma odjave oziroma prenehanja prijave stalnega prebivališča. Izpodbijana odločba bi morala vsebovati pravno podlago za odločitev, in sicer tisto pravno podlago za odločanje o dopolnilnih odločbah, ki neposredno izvira iz 8. točke izreka omenjene odločbe Ustavnega sodišča in njene obrazložitve. Tega izpodbijana odločba nima. V izreku pa tudi nima odločitve, da se dopolnilna odločba, v zvezi s katero je organ začel postopek po uradni dolžnosti, ne izda.
Toženka ni navedla nobene norme področnega zakona, ki bi dovoljevala, da mož odjavi stalno prebivališče za ženo, ne da bi organu predložil pravno veljavno pooblastilo za zastopanje. Po določbah ZUP se pooblastilo lahko da pisno ali ustno na zapisnik. V skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUP se sicer izjemoma lahko dovoli, da posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec opravi brez pooblastila član njene družine, če organ ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. Vendar je izjeme treba obravnavati restriktivno in so dopustne, če med strankami ni spora.
državna cesta - elektronski prikazovalnik - soglasje za postavitev elektronskega prikazovalnika
Naprava je priključena na električno omrežje in omogoča spreminjanje slike na zaslonu, kar je značilnost elektronskega prikazovalnika iz četrtega odstavka 78. člena ZCes-1, katerega postavitev je ob državni cesti izrecno prepovedana.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 65, 65/1, 69, 69/1. ZPPKZ člen 8.
priznanje poklicne kvalifikacije - doktor dentalne medicine - tožba zaradi molka organa - enostopenjski postopek - spor polne jurisdikcije - narava stvari
Tožnica je vložila prošnjo za priznanje poklicne kvalifikacije „doktor dentalne medicine specialist“, skladno z ZPPKZ. Po izteku roka za izdajo odločbe je na toženko naslovila zahtevo, naj v 7 dneh izda odločbo, česar toženka ni storila. Zato so bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa po tretjem odstavku 28. člena ZUS-1. Tožbeni ugovori glede sestave komisije na odločitev ne morejo vplivati. Stališča, ki jih izraža toženka v odgovoru na tožbo, bi prav tako lahko bila le predmet meritornega odločanja o tožničinem zahtevku, vendar bi morala toženka, glede na izpolnjene zakonske pogoje, tožnici izdati odločbo.
Pogoji za obravnavanje tožbe po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, ker narava stvari takšnega obravnavanja ne dopušča.
register stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Tožnik, ki ni bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, se neutemeljeno sklicuje na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurič, saj gre v konkretnem primeru za drugačno dejansko in pravno situacijo.