inšpekcijski postopek - odklop od električnega omrežja - ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe
Tožeča stranka v zahtevi za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe ni uveljavljala nobenega izmed taksativno določenih razlogov v 279. členu ZUP, ki jih tudi sodišče, po pregledu odločbe z dne 22. 9. 2010, ne ugotavlja. Tožena stranka je zato zahtevo za izrek ničnosti utemeljeno zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka
Stranki ni mogoče zavrniti prošnje za dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka zato, ker je sama vložila pritožbo zoper sodbo v pravdnem postopku in zato nima stroškov za plačilo pooblaščenca oziroma zagovornika. Stroški postopka namreč niso le nagrada za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade, pač pa tudi (drugi) izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (151. člen ZPP).
ZOdvT člen 1. Statut Odvetniške zbornice Slovenije člen 73. ZBPP člen 30, 30/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upokojitev odvetnika - prevzemnik pisarne
Prevzemnik pisarne ne prevzema avtomatično nalog odvetnika, ki se je upokojil in ki je bil z odločbo sodišča določen kot nosilec BPP. V skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZBPP namreč odvetnika za izvajanje pravne pomoči določi pristojni organ za BPP z odločbo o dodelitvi BPP. Zato bi tožeča stranka morala, pred opravljanjem storitev za stranko, pridobiti odločbo, s katero bi bila imenovana za opravljanje storitev iz naslova BPP.
Glede na to, da je sodišče o tožbenem zahtevku tožečih strank odločalo s sklepom III U 109/2012 z dne 24. 5. 2012 (točka I. izreka), ki je bil tožečim strankam vročen dne 28. 5. 2012, je sodišče predlog njihov za dopolnitev sodbe III U 109/2012-26 z dne 19. 6. 2013, s katero je bilo odločeno le o tožbi A.A. in B.B. in ni bila niti vročena navedenim predlagateljem, kot prepozen (drugi odstavek 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Tožnici sta pred izdajo izpodbijane odločbe obrazloženo navajali, da so obravnavani objekti zgrajeni na podlagi izdanih dovoljenj. Inšpektor pa se do njunih navedb ni opredelil in predlaganih dokazov ni izvedel, pač pa je ukrep po 152. členu ZGO-1 izrekel v skrajšanem ugotovitvenem postopku. S tem je bistveno kršil določbe postopka, dejansko stanje pa je v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Sporni objekt ni enostavni objekt, saj je zgrajen na varovalnem območju, za njegovo gradnjo pa investitor ni pridobil pisnega soglasja pristojnega organa (6. člen Uredbe o vrstah objektov ne glede na zahtevnost). Gradbeni inšpektor mu je zato utemeljeno izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1.
ZTuj-2 člen 36, 37, 37/1, 37/2, 55, 55/1, 55/1-5, 85, 87, 87/3. ZUS-1 člen 2, 2/2, 2/3, 32, 32/5.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - podrejanje pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba - pravnomočna odločitev o tožbi - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Ob upoštevanju tretjega odstavka 87. člena ZTuj-2 je pritožba v zadevah izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje v RS dovoljena le v primerih, če tujec uveljavlja svojo pravico do izdaje dovoljenja po 38., 39., 41., 42., 44., 47. in 48. členu tega zakona, za kar pa v obravnavanem primeru, v katerem se prošnja tožnikovega delodajalca opira na določila 36. člena ZTuj-2, ne gre. Glede na to je izpodbijana odločba nedvomno dokončni upravni akt, zoper katerega je dopustno sodno varstvo v upravnem sporu.
Izpodbijana odločba ima take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonita ali ne, saj nima vsebinske obrazložitve, ki bi obsegala ugotovljeno dejansko stanje glede vseh za odločitev relevantnih dejstev in okoliščin v okviru, ki ga vsebinsko opredeljujejo določila 5. alineje prvega odstavka 55. člena ter prvega in drugega odstavka 37. člena ZTuj-2.
Ko je sprejeta pravnomočna odločitev sodišča o tožbi, ni več potrebe po začasnem preprečevanju posledic (ki naj bi se dokončno odvrnile s pravnomočno odločitvijo o tožbi). Tudi v konkretnem primeru tako ni (več) izkazana procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, saj je sodišče s pravnomočno sodbo v I. točki izreka tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, pri čemer pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje. Zato je sodišče tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - vezanost na zahtevek
Pravilo primarnosti vračanja v naravi ne pomeni, da bi upravičenci mogli uveljaviti vrnitev premoženja v naravi vselej, kadar to zahtevajo. Kdaj se premoženje lahko vrne v naravi in kdaj v nadomestnih oblikah, določa ZDen s kogentnimi pravili.
Prvostopenjski organ nima prav, da bi bilo odločeno o zahtevi za denacionalizacijo, v izreku morala biti zavrnjena zahteva za denacionalizacijo stanovanjske stavbe na E. Tudi z izpodbijano odločbo organ ni najprej zavrnil zahteve za denacionalizacijo – vrnitev stanovanjske hiše E. v naravi, pač pa je po ugotovljenih ovirah odločal o zahtevku v postavljeni obliki – odškodnini v obveznicah SOD. Ker je bilo o zahtevi za denacionalizacijo za vrnitev stanovanjske hiše E, že pravnomočno odločeno, upravni organ ni imel podlage o že odločanem v izpodbijani odločbi ponovno odločiti.
Tožnik svojega stališča o nezakonitosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne more utemeljiti s sklicevanjem na dela, ki niso ne predmet tega dovoljenja, ne zahtevka za njegovo izdajo, čeprav so bila morda predmet katerega od prejšnjih zahtevkov za izdajo tega gradbenega dovoljenja oziroma so bila v naravi izvedena. Seveda pa taka dela z izdanim dovoljenjem tudi niso bila dovoljena; to pomeni, da gre v primeru, če so bila izvedena in niso bila dovoljena z nobenim drugim dovoljenjem ali na podlagi zakona, za nedovoljeno gradnjo. Vendar pa take gradnje ni mogoče obravnavati v okviru postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč v morebitnem inšpekcijskem postopku.
Pravica iz drugega odstavka 9. člena ZUP se ne nanaša na navedbe stranke z nasprotnim interesom, ki so nepomembne za odločitev.
Obrazložitev odločbe je praviloma obvezen sestavni del odločbe (206. člen ZUP), namenjen pojasnitvi, zakaj je bila konkretna upravna stvar rešena na način, določen v izreku, kar pa v obravnavanem primeru ni upoštevano.
Izpodbijani sklep je bil izdan 18. 10. 2011, to se pravi po sprejetju Disciplinskega pravilnika iz leta 2010. Sklep pa niti v izreku, niti v obrazložitvi ne navaja pravne podlage oziroma določbe člena Disciplinskega pravilnika, na podlagi katerega je bila tožniku izrečena disciplinska sankcija, ki so sicer določene v obeh Disciplinskih pravilnikih (2005 in 2010) v 12. členu, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Uredba Komisije (ES) št. 891/2009 z dne 25. septembra 2009 o odprtju in upravljanju nekaterih tarifnih kvot Skupnosti v sektorju sladkorja člen 8, 8/2.
podaljšanje veljavnosti uvoznega dovoljenja - uvoz sladkorja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - vrnitev dela varščine - višja sila - poplave
Iz vpisa na uvoznem dovoljenju izhaja, da gre za uvoz belega sladkorja po točno označeni KN, kar pomeni, da dovoljenja na podlagi drugega odstavka 8. člena Uredbe št. 891/2009 ni mogoče podaljšati, saj ne gre za izjemo, ki jo ta člen določa. Po tej določbi (izjemi) je namreč mogoče podaljšati dovoljenje samo za uvoženi posebni in industrijski sladkor, do konca tržnega leta, za katerega so bila dovoljenja izdana.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - odškodnina
Predloženi odškodninski sporazum nima narave odškodnine iz 5. točke 27. člena ZDoh-2, ker je do spornega izplačila prišlo na podlagi sporazuma strank, in ne kot posledica odškodninske odgovornosti na podlagi določb OZ. Prav tako sporni dohodek v višini 53.333,33 EUR ni bil izplačan v postopku razlastitve, torej namesto razlastitve.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - obveznosti hranitve dokumentacije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Nelegalna gradnja v vsakem primeru, ne glede na vrsto objekta, predstavlja gradnjo brez gradbenega dovoljenja, tako da gradbeni inšpektor nima nobene podlage za ugotovitev, ali je gradnja morda že končana. Po vsebini pa takšna odreditev ustavitve gradnje ne pomeni nič drugega kot prepoved vsakih nadaljnjih del na obravnavanem objektu, ne glede na njegovo stanje, zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je gradnja zaključena in da ne poteka več.
Določba 107. člena ZGO-1 investitorju nalaga, da dokumentacijo v zvezi z gradnjo objekta hrani lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik, dokler objekt stoji, upravni organ, pristojen za gradbene zadeve pa mora dokumentacijo hraniti deset let. Glede na to, da sta tožnici pravni naslednici investitorja spornih objektov, se ne moreta z uspehom sklicevati na to, da z dokumentacijo ne razpolagata oziroma jima ni bila nikoli dostopna.
Od tega, kdaj so bila dela izvedena, je odvisno, ali je šlo za gradnjo oz. za dela, za katera je bila v času izvajanja potrebno pridobiti ustrezna upravna dovoljenja.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 293, 293/3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odlog izvršbe - pravnomočna odločitev o izvršilnem naslovu in o izvršbi
Tako o izvršilnem naslovu kot o izvršbi je bilo pravnomočno odločeno še pred vložitvijo tožbe 17. 6. 2013, zato ni podan pravovarstveni interes za presojo odloga upravne izvršbe v upravnem sporu. Pravni interes v upravnem sporu mora namreč vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več mogoče odpraviti, preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor, saj si tožnica svojega pravnega položaja v zvezi z zavrnitvijo njenega predloga za odlog upravne izvršbe ne more več izboljšati.
pravica do tolmača za slovenski znakovni jezik - plačilo stroškov tolmača - študent s posebnimi potrebami
Načelo enake dostopnosti pa ne pomeni, da mora biti vedno v vseh življenjskih situacijah (tudi pri študiju) tožnici preko dodeljenega „vavčarskega“ tolmača (drugi in tretji odstavek 13. člena ZUSZJ), omogočeno neomejeno sporazumevanje s pomočjo tolmača za znakovni jezik. Besedne zveze v vseh „drugih življenjskih situacijah“ v drugem odstavku 10. člena ZUSZJ namreč pomenijo, da si takšno življenjsko situacijo, v kateri bo gluha oseba lahko uporabila pravico do tolmača, določi upravičenec v skladu z določbo prvega odstavka 13. člena ZUSZJ. Ta določa za gluho osebo, ki ima status študenta zaradi dodatnih potreb, v zvezi z izobraževanjem možnost, da izkoristi do 100 ur „vavčarskega tolmača“, ki ga plača ministrstvo za invalidsko varstvo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Organ za BPP pri presoji razumnosti prošnje za BPP za osebni stečaj ni pristojen ugotavljati, ali so v obravnavanem primeru podani pogoji za odpust obveznosti, če dejstvo, da ti pogoji niso izpolnjeni, na primer, da so podane ovire iz 1. in 3. točke 399. člena ZFPPIPP, ne izhaja že iz podatkov spisa in podatkov, ki jih je dolžan pridobiti sam organ.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - uslužbenec Slovenskih železnic
Status vojnega veterana po določbah ZVV mogoče priznati le osebi, ki dokaže vse okoliščine, ki jih zahteva zakon, delovanje zunaj okvira, ki ga določa ZZV, pa ne more biti podlaga za pridobitev zadevnega statusa, zato tožničino delo v času osamosvojitvene vojne ne more predstavljati podlage za priznanje statusa vojnega veterana.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - prijavitelj - stranski udeleženec
Tožnik ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku. Tožnik namreč svoj pravni interes utemeljuje z dejstvom, da je upravnik trgovsko poslovnega objekta in da je sporni objekt za lastnike tega objekta zelo moteč, pa tudi sicer objekt neposredno posega v videz in vpliva na funkcioniranje objekta, katerega upravnik je, torej z razlogi, ki ne utemeljujejo tožnikove (pravice lastnikov objekta, katerih upravljavec je) pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.
Toženka bi tožnikovo pritožbo morala odstopiti prvostopenjskemu organu, ki bi jo moral v okviru predhodnega preizkusa, kljub napačnemu pravnemu pouku, na podlagi prvega odstavka 240. člena ZUP, zavreči. V tem primeru dobi tožnik na podlagi sedmega odstavka 215. člena ZUP tudi možnost, da zoper sklep o zavrženju njegove zahteve za vročitev odločbe sproži upravni spor, saj mu teče rok za tožbo v upravnem sporu od dneva vročitve odločbe, s katero je njegova pritožba zavržena.
gradbeno dovoljenje - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlog - nestrinjanje z gradnjo
Tožnica v tožbi trdi, da je izpodbijana odločba posledica izsiljevanja, pritiskov in drugih nedovoljenih dejanj, ki so kazniva, vendar z navedbami v tožbi dejstev in okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo tako ravnanje, ne izkazuje. S tožbenimi navedbami (tako kot v upravnem postopku) izraža le svoje nestrinjanje z gradnjo in njenimi posledicami. Zato tožnica uveljavljenega ničnostnega razloga iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ni izkazala, po presoji sodišča pa ne iz izpodbijane odločbe ne iz upravnih spisov ne izhaja, da bi bil izpolnjen bodisi uveljavljani bodisi katerikoli drug ničnostni razlog iz 279. člena ZUP.