varstvo potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse - prekrškovni postopek
Če tržni inšpektor ali drug pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov ne glede na obliko krivde podjetja. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakorkoli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih predmetov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, in sicer glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti.
Ne drži stališče, da če so bili določeni artikli obravnavani že v prekrškovnem postopku in je pristojni organ izdal odločbo o prekršku, potem ti artikli ne morejo biti zajeti še v upravni inšpekcijski odločbi. Prekrškovni in upravni postopek sta ločena postopka, prekrškovni je povezan z izrekanjem sankcije, pri upravnem pa gre za izdajo odločbe o prepovedi oglaševanja. Zato je napačno tudi stališče tožeče stranke, da jo želi prvostopenjski organ dvakrat kaznovati.
Ne gre za enačenje prodajne akcije in razprodaje, saj je v odločbi jasno navedeno, da ni dopustno, da je tožeča stranka določene izdelke znižala v preteklih obdobjih (pri čemer ni rečeno, da so bila to obdobja razprodaj) in je potem tako znižane izdelke prikazovala kot znižane tudi v obravnavanih dveh obdobjih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - interes pravičnosti
Iz določil Konvencije o človekovih pravicah, Ustave RS in ZKP izhaja, da pravica do obrambe z zagovornikom ni absolutna, vendar pa ni mogoče reči, da je v nasprotju z interesi pravičnosti, da je torej nepravično, če se obdolžencu omogoči, da se zagovarja s pomočjo zagovornika. Pravica do obrambe je ustavna pravica, priznana tudi s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, izvrševanje te pravice, pa naj bo z zagovornikom ali brez, pa ne more biti v nasprotju z interesi pravičnosti.
V obrazložitvi izpodbijane odločitve organ le navaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje prostorskega pogoja javnega razpisa iz 11. člena pravilnika, ki določa standarde in normative za opremo prostorov. Takšna obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti, saj ne navaja razlogov, ki so privedli do take odločitve.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - pogoji za razrešitev - škodljivo opravljanje dolžnosti odvetnika
Postavljenemu odvetniku ni mogoče očitati, da je tožnika škodljivo zastopal, ker se je odpovedal pravici do pritožbe zoper zavrnitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje.
Prvostopenjski organ je ugotovil, da tožnik v dveh obdobjih ni izpolnil določene kvote glede zaposlovanja invalidov po ZZRZI in tudi ni izpolnil nadomestne obveznosti v obliki plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70% minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Tožnika je pozval k plačilu oziroma kasneje k predložitvi ustreznih dokazov glede zaposlovanja invalidov, česar pa tožnik ni izpolnil niti tekom postopka na prvi stopnji in tudi ne v pritožbenem postopku. S tem pa tožnik v upravnem postopku ni dokazal, da ugotovitve prvostopenjskega organa glede zaposlovanja invalidov v smislu določb ZZRZI in Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov niso pravilne.
V zvezi z obrazci M-3 in pogodbami o zaposlitvi sodišče ugotavlja, da gre za tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, ki je sodišče ni dolžno obravnavati in zato tožnik z njimi v tem postopku tudi ne more uspeti.
ZDoh člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 141, 141/1.
dohodnina - drugi dohodki - uporaba službenega vozila in plačilnih kartic v zasebne namene - davčni inšpekcijski nadzor - odločba o ugotovitvi nepravilnosti
Tožnik je v letu 2008 in 2009 uporabljal službeno vozilo in plačilne kartice za nabavo goriva podjetja, pri katerem ni bil zaposlen, v zasebne namene. Gre za drug dohodek iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, ki ga je omogočilo podjetje, in od katerega bi moralo kot plačnik davka izračunati in plačati davčni odtegljaj od drugih dohodkov.
Ker se z izpodbijano odločbo tožniku davek ne nalaga, višina naknadno ugotovljenih dohodkov in njihove obdavčitve ni predmet tega postopka. Izpodbijati jih bo mogoče v postopku obnove odmere dohodnine.
ZPotK-1 člen 30, 30/3, 30/3-1, 30/5, 44. Pravilnik o pogojih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja člen 2, 2/2.
dovoljenje za opravljanje storitve potrošniškega kreditiranja - pogoji za izdajo dovoljenja - podaljšanje dovoljenja - izobrazbeni pogoj
Glede na določbe 44. člena in 1. točke tretjega odstavka 30. člena ZPotK-1 ter drugega odstavka 2. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje storitve potrošniškega kreditiranja, zaradi neizpolnjevanja izobrazbenega pogoja, je tožnici zakonito mogla biti zavrnjena izdaja dovoljenja, ker Ustavno sodišče v odločbi I-U-178/12 ni ugotovilo neskladnosti določb ZPotK-1 z Ustavo, sodišče pa ne neskladnosti določb 2. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje storitve potrošniškega kreditiranja z zakonom.
Prvostopenjski organ je mogel uporabiti sankcijo vračila izplačanih sredstev na podlagi določb Uredbe o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006, v letu 2007-2010, ki je predvidena za primer, če upravičenec pri izvajanju kmetijsko okoljskih ukrepov ne spoštuje splošnih določil; med taka namreč sodi določba o trajanju obveznosti.
Tožnik kljub izdanemu plačilnemu nalogu takse za tožbo v postavljenem roku ni plačal. Zato je sodišče tožbo štelo za umaknjeno ter posledično postopek s tožbo ustavilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za določitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba za razvezo zakonske zveze
Sodišče se strinja z oceno organa, da je z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči za fazo sestave tožbe za razvezo zakonske zveze in ostale zahtevke, povezane z njo, varovan tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma so bile dodeljena odvetnica je tožbo za razvezo zakonske zveze že vložila na pristojno sodišče) v zadostni meri varovane tožničine pravice in pravne koristi, zaradi česar njeno nadaljnje zastopanje po odvetniku na narokih v postopku na prvi stopnji ni potrebno.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje
Podlaga za odločanje o prošnji za BPP, ki predstavlja zahtevek stranke je dejanska podlaga, ki jo prosilec v prošnji navede. Tako tudi vprašanje upoštevanja družinskih članov. Vsaka prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo vloži prosilec, pomeni samostojno zahtevo za BPP ter se zato tožnik v tožbi ne more sklicevati na napačno neupoštevanje števila družinskih članov, ki jih v prošnji ni navedel.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca - posebni ugotovitveni postopek
Tudi ko gre za odločanje o obveznosti vračila BPP na podlagi 49. člena ZBPP, je predpisan ugotovitveni in ne skrajšani ugotovitveni postopek, v katerem se ne zahteva udeležba stranke pred izdajo odločbe. Čim pa je tako, bi morala biti tožniku dana možnost, da sodeluje v postopku ter na ta način uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.
ZPOmK-1 člen 64, 66, 66/2. ZZDej člen 53e. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
omejevalna ravnanja - sodno varstvo v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji - zavrženje tožbe
Če dejanje (navodilo) Ministrstva za zdravje glede na pristojnosti tega organa na področju, na katero se dejanje nanaša (opravljanje zdravstvene dejavnosti, opravljanje zdravstvenih storitev za javne zdravstvene zavode), ne more doseči učnikov, podobnih učinkom posamičnih aktov iz 64. člena ZPOmK-1 (npr. odvzem pravice, sprememba pravice, poseg v pravico na drug način, vpliv na pravni položaj itd.), potem se to dejanje ne more šteti za oblastno dejanje iz navedene zakonske določbe. Okoliščina, da gre za dejanje ministrstva kot organa državne uprave, tudi ni zadostna za opredelitev predmetnega njenega ravnanja kot oblastnega dejanja, torej dejanja iz 64. ter 66. člena ZPOmK-1.
Ker je upravni spor na podlagi drugega odstavka 66. člena ZPOmK-1 dopusten le v primeru oblastnega omejevanja podjetij pri nastopanju na trgu, takega oblastnega dejanja pa tožnica v tožbi ni navedla oziroma izkazala, je sodišče moralo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 ter ob njeni smiselni uporabi kot nedopustno zavreči.
ZMed člen 77, 77/2, 78, 78/1, 78/1-7, 100, 100/1, 100/1-4, 109, 109/2, 109/2-2. Pravilnik o programih posebnega pomena člen 4, 6, 6/2.
mediji - televizijski program - program posebnega pomena - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev - odvzem statusa lokalnega televizijskega programa posebnega pomena - mnenje Sveta za radiodifuzijo - prosti preudarek
Tožnik ne izpolnjuje ne pogoja pokritosti razširjanja svojega programa, ne kadrovskega pogoja, kakor tudi ne programskih pogojev, zaradi česar je toženka glede na namen programov s statusom posebnega pomena, ki je izpolnjevati posebni javni interes na področju medijev (kar na eni strani torej pomeni predvideno doseganje višjih standardov in drugih obveznosti, na drugi strani pa zato pridobitev določenih finančnih ugodnosti s strani države), sprejela pravilno oceno, da je odločitev o odvzemu statusa upravičena.
Predhodno mnenje Sveta za radiodifuzijo po četrti alineji prvega odstavka 100. člena ZMed za toženko ni zavezujoče. Določba četrtega odstavka 78. člena ZMed torej daje toženki možnost, da odloči po prostem preudarku, kar pomeni, da pri določenem ugotovljenem dejanskem stanju odloči v stvari tako, kot šteje, da je najprimernejše.
izbris iz evidence sindikatov - izdaja odločbe - zahteva za izdajo odločbe - pooblaščena oseba sindikata
Ker iz določb ZRSin izhaja, da je osnova za vpis v evidenco statutov sindikatov izdaja odločbe o hrambi statutov, je pravilno stališče upravnih organov, da mora upravni organ tudi za izbris iz evidence izdati ustrezno odločbo. Izdajo takšne odločbe lahko zahteva le pooblaščena oseba sindikata. V predmetni zadevi je vlogo za izbris sindikata iz evidence statutov sindikatov podal tožnik, ki ni pooblaščena oseba sindikata. Zato je pravilen zaključek, da tožnik ne more biti stranka v konkretni zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Ob ugotovitvi, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013, pravilno ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 22/2013 z dne 4. 3. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh (tožba zoper zadnje navedeno odločbo je bila s sodbo, I U 580/2013 z dne 22. 5. 2013, namreč zavrnjena), se tudi sodišče strinja z organom za BPP, da tožba zoper nadaljnjo odločbo, izdano v postopku BPP z dne 14. 5. 2013, nedvomno nima verjetnega izgleda za uspeh in je bila njegova prošnja upravičeno zavrnjena. Slabo finančno stanje zato ne more spremeniti tožnikovega uspeha v obravnavanem postopku, kakor tudi ne tožnikova navedba, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil ravno iz razloga, ker nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita in tudi ne denarja za odvetnika, saj morajo biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjeni kumulativno vsi zgoraj našteti pogoji, kar pa v obravnavanem primeru nedvomno niso.
ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe - nezmožnost izvršitve odločbe - kot posledica nedovoljenega dejanja izdana odločba
Nemožnost izvršitve zaplembne odločbe v smislu 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je lahko pravna ali dejanska. Dejanska nemožnost izvršitve pomeni, da je dispozitiv odločbe takšen, da ga objektivno ni mogoče izvršiti. Kot pravilno navaja prvostopenjski organ, se za take odločbe predpostavlja, da še niso bile izvršene. Glede zaplembne odločbe, s katero je bilo zaplenjeno imetje drugostopenjski organ ugotavlja, da je bila izvršena. Glede zaplembnih odločb, drugostopenjski organ navaja, da se v sodnih odločbah za njihovo izvršitev v zemljiški knjigi ugotavlja, da se odločbe ne izvršijo, ker imenovani ne posedujejo nepremičnin. Navedena okoliščina pa ne more biti razlog za ničnost zaplembnih odločb. Če je obveznost oziroma učinkovanje odločbe zgolj navidezno - to pa je v primeru, ko naj bi stranka izgubila lastninsko pravico na nepremičnini, ki niti ni bila definirana oziroma je stranka sploh ni imela – se kljub izdani odločbi v strankini pravni sferi nič ne spremeni. Ne gre za takšno nepravilnost odločbe, glede katere bi stranka izkazovala pravni interes, da se jo z izrednim pravnim sredstvom odpravi. Neizvršljivost v smislu 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, ki predpostavlja konkretno, določeno obveznost oziroma konkretno pravno posledico glede določenega predmeta, ni podana.
Pritisk, izsiljevanje ali drugo nedovoljeno ravnanje mora biti naperjeno zoper organ – uradno osebo, ki odloča v konkretni zadevi, da zardi takšnega nedovoljenega ravnanja izda odločbo. Vodenje kazenskega postopka se ne more šteti za dejanje nedopustne prisile, niti ni razumno, kako naj bi to prisililo uradnike zaplembne komisije k izdaji odločb po Odloku AVNOJ, ob tem, da je bilo tudi v kazenskem postopku mogoče izreči zaplembo premoženja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitev o pritožbi - zavrženje tožbe
Tožeča stranka s tožbo izpodbija drugostopenjski upravni akt, s katerim je bilo odločeno zgolj o neutemeljenosti pravnega sredstva. Takšen akt pa glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.