gradbeno dovoljenje - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlog - izločitev uradne osebe - nestrinjanje z gradnjo - nepravilnosti pri izdaji gradbenega dovoljenja
V tožbi tožnica izraža le svoje nestrinjanje z gradnjo in njenimi posledicami. Glede na tožbene trditve o tem, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano brez predpisanih podatkov oz. na podlagi pomanjkljive dokumentacije in brez njenega soglasja, sodišče pojasnjuje, da morebitna nepravilnost oz. nezakonitost upravnega akta sama po sebi še ni razlog za ničnost.
Katera odločilna dejstva in dokaze naj bi uradne osebe namerno izpustile, tožnica ne pojasni, zgolj dejstvo, da se z odločitvami upravnih organov, izdanimi v zvezi s sporno gradnjo, ne strinja in da se z njimi ni strinjal njen pravni prednik, pa same po sebi ne zadoščajo za dvom v nepristranskost uradnih oseb.
mednarodna zaščita - status begunca - utemeljen strah pred preganjanjem - verodostojnost - subsidiarna zaščita
Mednarodna zaščita v RS pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite. Toženka je utemeljeno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca. Pravilno je namreč ugotovila, da tožnik ni imel utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripisanega političnega prepričanja, saj iz zbranih informacij izhaja, da je prisilno novačenje prej izjema kot pravilo. Pravilno pa je ugotovila tudi, da bi imel tožnik ob vrnitvi v izvorno državo kot mladoletnik brez živečih staršev težave pri zagotavljanju najosnovnejših življenjskih potreb in bi bil tudi lahka tarča spolnih zlorab, trgovine z ljudmi, fizičnega nasilja, dela v nehumanih in nevarnih razmerah ipd., ter mu glede na navedeno priznala status subsidiarne oblike zaščite.
Za oceno verodostojnosti ni bilo odločilno oziroma bistvenega pomena (zgolj) to, da tožnik ni podal prošnje takoj, ko je bilo to mogoče; vendar pa je čas, ko je zaprosil za mednarodno zaščito, ob vsoti vseh ostalih okoliščinah tudi (lahko) eden od dejavnikov, ki vpliva na tožnikovo verodostojnost, čeprav ne bistveni.
uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - pravni interes - izločitev uradne osebe
Pravice in pravne koristi v zvezi z lego objekta, ki je predmet uporabnega dovoljenja, lahko lastniki sosednjih nepremičnin varujejo v postopku izdaje lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, ni pa to predmet postopka izdaje uporabnega dovoljenja. Zato morebitna ničnost tega dovoljenja ne omogoča odprave pravnih posledic gradnje, za katero je bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Tudi okoliščine, ki naj bi tožnici in njeni družini povzročale škodo, ne utemeljujejo pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti uporabnega dovoljenja.
Neutemeljen je tožbeni očitek o neupoštevanju dvoma v nepristranskost uradnih oseb, ki so vodile upravni postopek na prvi in drugi stopnji. Katera odločilna dejstva in dokaze naj bi uradne osebe namerno izpustile, tožnica ne pojasni, zgolj dejstvo, da se z odločitvami upravnega organa, izdanimi v zvezi s sporno gradnjo, ne strinja in da se z njimi ni strinjal njen pravni prednik, pa same po sebi ne zadoščajo za dvom v nepristranskost uradnih oseb.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska tožba - zastaranje
Odškodninski terjatvi tožnika za povračilo materialne in nematerialen škode sta zastarali, zato je tožena stranka prošnjo za dodelitev BPP v zadevni odškodninski zadevi pravilno zavrnila skladno z določbami 24. člena ZBPP.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu Republike Slovenije
Dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji se tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Sklep o izvršbi je že postal pravnomočen, zato brezplačne pravne pomoči ne bi bilo razumno dodeliti, glede na to, da bi bile kakršnekoli vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - pogoji za razrešitev - škodljivo opravljanje dolžnosti odvetnika
Postavljenemu odvetniku ni mogoče očitati, da je tožnika škodljivo zastopal, ker se je odpovedal pravici do pritožbe zoper zavrnitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki od parcelne meje
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji.
Definicijo nepoštenega pogodbenega pogoja dajeta 23. in 24. člen ZVPot. Pogodbeni pogoj je nepošten, če ima vsebino iz tretjega odstavka 24. člena ZVPot in če povzroči eno od naslednjih posledic, ki jih opisuje prvi odstavek 24. člena ZVPot. Splošni pogoji za opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev v 1. do 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot so določeni alternativno in ne kumulativno. Zato je dovolj, da je izpolnjen eden izmed njih.
varstvo potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse - prekrškovni postopek
Če tržni inšpektor ali drug pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov ne glede na obliko krivde podjetja. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakorkoli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih predmetov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, in sicer glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti.
Ne drži stališče, da če so bili določeni artikli obravnavani že v prekrškovnem postopku in je pristojni organ izdal odločbo o prekršku, potem ti artikli ne morejo biti zajeti še v upravni inšpekcijski odločbi. Prekrškovni in upravni postopek sta ločena postopka, prekrškovni je povezan z izrekanjem sankcije, pri upravnem pa gre za izdajo odločbe o prepovedi oglaševanja. Zato je napačno tudi stališče tožeče stranke, da jo želi prvostopenjski organ dvakrat kaznovati.
Ne gre za enačenje prodajne akcije in razprodaje, saj je v odločbi jasno navedeno, da ni dopustno, da je tožeča stranka določene izdelke znižala v preteklih obdobjih (pri čemer ni rečeno, da so bila to obdobja razprodaj) in je potem tako znižane izdelke prikazovala kot znižane tudi v obravnavanih dveh obdobjih.
Po ustaljeni upravno sodni praksi je inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje investitor objekta, če pa ta ni znan, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - naturalizacija - zagotovljena sredstva za preživljanje - dolžnost preživljanja - redno šolanje - dokazna ocena
Eden od pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki prosi za naturalizacijo, je tudi to, da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. Dokazna ocena, ki jo je v tem pogledu napravila toženka, je napačna. Tožnica je predložila potrdilo o vpisu v tretji letnik srednjega poklicnega izobraževanja in hkrati tudi letni spričevali za prvi in za drugi letnik srednje šole, zato ni nobenega razloga, da bi lahko toženka dvomila v to, da se tožnica redno šola. Po drugi strani je tožničin brat polnoleten, kar pomeni, da ga njen oče ni dolžan več preživljati, razen če bi se redno šolal, kar pa v postopku ni bilo dokazano. Pri tem ima tožnica prav, ko navaja, da ne obstaja domneva o obstoju dolžnosti preživljanja po polnoletnosti, če se ne dokaže drugače.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, ne bi bilo razumno dodeliti, saj bi bile kakršnekoli vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V tožbi, vloženi v upravnem sporu tožeča stranka ne navaja nobenih okoliščin oziroma dokazov, s katerimi bi izkazala, da bi z njimi lahko ovrgla zaključek socialnega sodišča, sprejet na podlagi izvedenskega mnenja, da pri tožniku ni pogojev za razvrstitev v prvo kategorijo invalidnosti. Glede na to se sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da tožeča stranka ni izkazala verjetnih izgledov za uspeh, ki morajo biti v skladu s 24. členom ZBPP podani, da je mogoče odobriti prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - interes pravičnosti
Iz določil Konvencije o človekovih pravicah, Ustave RS in ZKP izhaja, da pravica do obrambe z zagovornikom ni absolutna, vendar pa ni mogoče reči, da je v nasprotju z interesi pravičnosti, da je torej nepravično, če se obdolžencu omogoči, da se zagovarja s pomočjo zagovornika. Pravica do obrambe je ustavna pravica, priznana tudi s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, izvrševanje te pravice, pa naj bo z zagovornikom ali brez, pa ne more biti v nasprotju z interesi pravičnosti.
V obrazložitvi izpodbijane odločitve organ le navaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje prostorskega pogoja javnega razpisa iz 11. člena pravilnika, ki določa standarde in normative za opremo prostorov. Takšna obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti, saj ne navaja razlogov, ki so privedli do take odločitve.