informacija javnega značaja - javni sektor - plača - javnost plač v javnem sektorju
Plače v javnem sektorju so javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave - dohodek prosilca
Čeprav določbe ZBPP ne vsebuje izrecne zahteve, da mora imeti stranka pravico do izjave v postopku, če se določene okoliščine izkažejo za sporne, pa to ne pomeni, da je navedena pravica iz ZUP in 22. člena Ustave po ZBPP izključena.
nepovratna finančna spodbuda - obnovljivi viri energije - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja - dejanska raba - stanovanjska stavba
Z ozirom na dvom pri preverjanju podatkov iz vloge, je tožena stranka tožnika utemeljeno pozvala k predložitvi dokazil za njegove navedbe. Glede na opisana nasprotja med vlogo in uradnimi evidencami pa je ustrezna tudi zahtevana dokumentacija (gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za stavbo), ki izpričuje tako legalnost izgradnje kot tudi namembnost stavbe.
Tožnik ni izkazal ne namembnosti ne legalnosti objekta. Tožnikova izjava ne zadošča, tako kot niso bila za izpodbijano odločitev relevantna pojasnila Upravne enote glede uporabnega dovoljenja. Glede na bistveno razhajanje med prvotnimi podatki uradnih evidenc in tožnikove vloge, ne zadoščajo spremenjeni podatki glede namembnosti stavbe v evidencah GURS-a. Tudi če bi bilo mogoče glede na spremenjene evidence šteti, da je stavba stanovanjska, ostaja odprto vprašanje, ali je bila zgrajena skladno s predpisi. To pa bi lahko tožnik dokazal le s predložitvijo zahtevanih dovoljenj. Pojasnila in pavšalne informacije ne zadoščajo, kot ni dovolj, da ni bilo s strani pristojnih organov izrecno ugotovljeno, da gre za nelegalno gradnjo. Tožnik ni izkazal, da gre v konkretnem primeru za stanovanjsko stavbo, zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev nepovratne spodbude.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje davčne obveznosti - omejitev ali prepoved razpolaganja s premoženjem - obstoj davčne obveznosti
Za izdajo sklepa, s katerim se zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe, zadostuje obstoj objektivnih okoliščin, ki utemeljujejo pričakovanje, ki izhaja iz zakonske dikcije, da bo onemogočena ali precej otežena izpolnitev oz. plačilo davčne obveznosti. Glede obstoja obveznosti zadošča zgolj verjetnost, da bo davčna obveznost nastala.
odpis davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave davka - s hipoteko zavarovan davčni dolg - veljavnost zakona
Nedopustna retroaktivna uporaba 126.a člena ZDavP-2, ki se zatrjuje v tožbi, ni podana. Določba, ki jo vsebuje (ZDavP-2B), velja od objave v Uradnem listu (29. 12. 2009) in s tem za naprej. Z ozirom na datum objave predpisa in zapadlost tožnikovih obveznosti (od leta 2000 do leta 2003) pa je tudi očitno, da pred začetkom uporabe 126.a člena ZDavP-2 absolutni desetletni zastaralni rok za obveznosti iz odločbe še ni potekel, kar po ustaljeni sodni praksi pomeni, da v konkretnem primeru ni mogoče uspešno uveljavljati uporabe določb ZDavP in s tem zakona, ki je veljal v času, ko so nastale obveznosti iz odločbe.
Uredba o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil člen 4, 4/2, 9, 9/1. ZDDV-1 člen 11. ZGD-1 člen 6.
prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev motornih vozil - vpis v register - presoja po predpisih Republike Slovenije
V obravnavani zadevi gre za vprašanje, ali je predpogoj za izvajanje dejavnosti pridobivanja motornih vozil na ozemlju RS za potrebe okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil iz drugih držav članic, obvezen vpis v register v smislu določbe šestega odstavka 6. člena ZGD oziroma ali je v obravnavanem primeru treba presojati pojem opravljanje svoje dejavnosti v smislu druge alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil.
Kot pridobitelj motornih vozil se v skladu z navedeno Uredbo lahko prijavi le oseba, ki v skladu s predpisi v RS kot dejavnost izvaja dejavnost trgovine z motornimi vozili, kar pomeni, da sklicevanje tožnika na uvoz iz tretjih držav, ni relevanten. Ker tožnik ni pridobitelj motornih vozil v RS v smislu zgoraj anvedene Uredbe, je potrebno izvajanje dejavnosti presojati po predpisih RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisujeta prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-1. Pravica do odbitka pa se lahko zavrne le, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru niso pojasnjene objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka vstopnega DDV, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
ZDavP-2 člen 5, 5/1, 68, 68/1, 68/3, 68/6. SRS standard 14.
dohodnina - dohodnina od davka iz dejavnosti - odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - DDV - osnova za obračun DDV
Pri ugotavljanju davčne osnove z oceno je na davčnem organu, da izbere metodo, le-te pa ni dolžan dopolnjevati še z drugimi metodami in tudi ne upoštevati še drugih podatkov iz tretjega odstavka 68. člena ZDavP-2. Posebna komunikacija v davčnem postopku ni bistvena, saj se vsa relevantna dejstva praviloma dokazujejo listinsko. Ko gre za oceno, davčni organ ni dolžan preveriti celotnega poslovanja davčnega zavezanca, temveč zadostuje, da zbere zadostno količino podatkov, iz katerih je mogoče ugotoviti davčno osnovo vsaj z zadostno stopnjo verjetnosti.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 68/6, 76, 76/1, 77. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
dmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - prijava premoženja - razpolaganje s sredstvi za privatno potrošnjo - tožbena novota
Tožnik ni uspel pojasniti in dokazati za odločitev pomembnih dejstev o pridobitvi in viru sredstev, ki jih je porabil za investiranje in zasebno porabo. Za potrebe davčnega postopka ne zadošča le obstoj zapisa pogodbe, saj bi morala biti izkazana tudi realizacijo navedenega posla. Tožnik ni dokazal, da sredstva izvirajo iz dohodkov, ki so bili že podvrženi ustrezni davčni obravnavi, torej da gre za dohodke, ki so bili obdavčeni oziroma za dohodke, od katerih se davkov ne plačuje.
V ZDavP-2 niso določene časovne omejitve, kolikor se preveritve nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja dohodkov oziroma plačil v inšpiciranem obdobju. V zadevi je nedvomno pomemben izvor premoženja, s katerim je v inšpiciranem obdobju tožnik razpolagal, ni pa bistveno, iz katerega obdobja premoženje izvira. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS, npr. v sodbi opr. št. X Ips 182/2012 z dne 20. 6. 2013. Dokazno breme, glede tega iz katerega obdobja izvira tožnikovo premoženje, pa je, kot je že navedeno, na tožniku.
ZDoh-2 določa, da se davek plača po „povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega leta“. S tem so mišljeni vsi obdavčljivi dohodki posameznega zavezanca v določenem letu. Drugačna razlaga norme bi povzročila neenako obravnavanje davčnih zavezancev, saj se morajo že v načelu pri izračunu davčne stopnje upoštevati vsi dohodki posameznega davčnega zavezanca, razen če zakon določa drugače.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, so pravilni. Organ za BPP je sprejeto odločitev argumentirano obrazložil, tožnik pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe organa BPP, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj organ za BPP ne bi pravilno ugotovil oziroma upošteval ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil, niti za to ne predlaga kakršnegakoli dokaza.
ZUJIK člen 90. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture člen 3.
republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - samostojni kulturni ustvarjalec
Tožnik je bil tekom svojega dolgoletnega delovanja aktiven na več različnih ustvarjalnih področjih, vendar na področju vizualne umetnosti ni dosegel širše prepoznavnosti in odmevnosti med strokovno javnostjo. Kriteriji za podelitve republiške priznavalnine, kot jih določa ZUJIK in podrobneje opredeljuje Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture, izhajajo zlasti iz ocene oziroma presoje, ali gre pri posameznem ustvarjalcu za pomemben prispevek k slovenski kulturi, ki se navzven izraža preko prejema pomembnih domačih in tujih priznanj in preko izkazanega odziva strokovne javnosti in vrednotenja v strokovni literaturi.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi
V konkretnem primeru je zoper odločitev o morebitni odpovedi zaposlitvi na podlagi točke a) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih stvarno pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu. Iz listin upravnega spisa pa tudi izhaja, da je tožnica dejansko to možnost izkoristila in sprožila tudi delovni spor za varstvo njeniH pravic pred pristojnim delovnim sodiščem. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav člen 18.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnovljivi viri energije - energetska učinkovitost stavb - nepovratna finančna vzpodbuda
Tožnik je na poziv tožene stranke vlogo dopolnil z meritvami emisij ob najmanjši moči kurilne naprave in s tem izkazoval posebni pogoj iz Seznama za to, da kurilna naprava zbiralnika ne potrebuje. Pri tem omenjeni podatek o vrednosti emisij prašnih delcev nesporno ni izkazan po predpisanem standardu, temveč po standardu EN 13284-1, na katerega se ne sklicuje ne Javni poziv in tudi ne zadevni Seznam, ki omogoča izjemo. To pomeni, da izračuna, ki ga je predložil tožnik, ni bilo mogoče upoštevati kot ustrezen dokaz o zahtevani vrednosti emisij (prašnih delcev), s tem pa niso v celoti izpolnjene vse zahteve, ki jih določa Javni poziv za pridobitev zahtevane nepovratne finančne spodbude.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - vrnitev napotnice - materialni prekluzivni rok
Po določbah 40. člena ZBPP mora izvajalec BPP napotnico po končani opravi storitve BPP vrniti strokovni službi za BPP pri pristojnem sodišču. Če napotnice ne vrne v roku osem dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP, kot je to izrecno določeno v petem odstavku istega člena. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP, določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP.
Če oproščeni uporabnik uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni.
Odlok o dodeljevanju individualnih nadomestil na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskih objektov v Občini Krško člen 2, 2/3, 6.
nadomestilo za omejeno rabo prostora - upravičenci do nadomestila
Do nadomestila na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskih objektov so upravičeni posamezniki, ki ob njegovi uveljavitvi stalno prebivajo na ozemlju občine Krško na območju omejene rabe prostora in če so imeli prijavljeno stalno prebivališče na tem območju 6. 7. 2009.
ZDDV-1 člen 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZDDV člen 34, 40, 40/2.
DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta
Razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV ne more biti zgolj nepopolno vodenje dokumentacije. Četudi drži, da zaradi navedene pomanjkljivosti dobava računovodsko ni izkazana, je za odbitek DDV bistveno to, da je bila dobava ali storitev opravljena, pa četudi jo je opravil drug gospodarski subjekt. Ker je zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV izjema od temeljnega načela, posamični objektivni kriteriji pa so v pozitivni zakonodaji nedoločeni, je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera.