ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 353, 374. ZUS-1 člen 4, 36.
odločba o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnika po določbah ZBan-1 nista aktivno legitimirana za vložitev tožbe zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu, sta pa legitimirana za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi ukrepa. Pri tem lahko (s tožbo) zahtevata razliko med škodo, ki jima je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih imata kot imetnika obveznic, in med višino poplačila, do katere bi bila kot imetnika obveznic upravičena v primeru stečaja banke. Zahtevata torej lahko povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki jima je nastala zaradi odločbe. Obenem pa sta na takšen način (v premoženjskopravnem pogledu) postavljena v povsem enak položaj, kot bi jima nastal, če izredni ukrep ne bi bil izrečen in bi prišlo do stečaja banke.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - prepovedane opustitve - namestitev snegolovov - javna cesta - kategorizirana javna cesta - postopek razlastitve
Za zemljišče v lasti tožnika, po delu katerega po trditvah tožene stranke poteka kategorizirana javna cesta, teče postopek razlastitve, kar je zadostna podlaga za zahtevo po spoštovanju prepovedi iz 5. člena ZCes-1.
DDV - odmera DDV - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega DDV - subjektivni element - nedobrovernost tožnika - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Okoliščine v zvezi z navideznostjo posla niso razjasnjene na način, da bi sodišče lahko sledilo ugotovitvam davčnega organa. Pomanjkanje dokumentacije, kot dokaz o opravljenem poslu, oziroma okoliščina, da tožnik ne razpolaga s prevoznico oz. skladiščnico, ne more biti edini in ključni dokaz, da je šlo za navidezno dobavo. Drugih razlogov pa davčni organ konkretneje ne pojasni. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, pojasnjene in ugotovljene tudi niso objektivne okoliščine, ki bi kazale na to, da je tožniku lahko očitati, da je vedel oz. da bi moral vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki so del utaje DDV. Ker davčni organ ni izkazal, da je šlo za fiktivno dobavo, zgolj dvom v dobavo, ob pomanjkanju tudi ostalih objektivnih okoliščin, ki bi izkazovale nedobrovernost tožnika, pa ne zadošča za nepriznanje odbitka vstopnega DDV.
ZBPP člen 31a, 34. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 65.
brezplačna pravna pomoč - vložitev vloge pri nepristojnem organu - ravnanje nepristojnega organa - zavrženje tožbe
Za rešitev vprašanja, kako mora organ za BPP postopati s prošnjo za BPP, če za njeno reševanje ni pristojen, so pravno relevantne določbe ZUP. Kadar mu je znano, kateri organ je pristojen za reševanje nepravilno vložene vloge, nepristojni organ zgolj pošlje vlogo pristojnemu organu in to sporoči stranki. Kar pomeni, da se nepristojni organ v takem primeru ne izreka za nepristojnega s sklepom ter da stranka v zvezi z odstopom vloge pristojnemu organu nima pravnega varstva. Zato je tožba, ki jo je vložila tožnica zoper izpodbijani sklep, ki ga je organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani izdal brez pravne podlage in v katerem je tožnico napačno poučil o dopustnosti upravnega spora, nedovoljena.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Za odločitev po določbi petega odstavka 20. člena ZBPP je dovolj, da je podatek iz prošnje kot takšen (objektivno) neresničen, ne glede na odnos prosilca do tega podatka oziroma ne glede na razloge, ki so ga pripeljali do tega, da vpiše nekaj, kar ni resnično.
Prosilci za BPP ne morejo sami presojati, ali je smotrno določen podatek o premoženju vpisati v prošnjo za BPP ali ne, temveč so dolžni navesti vse svoje premoženje, presojo o upravičenosti do BPP glede na to premoženje pa bo opravil organ.
Pravilno izpolnjena vročilnica je v skladu z določbami ZUP dokaz o opravljeni vročitvi. Iz obvestila o poštni pošiljki izhajajo podatki o tem, kdaj je bil tožnikov pooblaščenec obveščen o poštni pošiljki in kdaj mu je bila pošiljka puščena v poštnem predalčniku. To sporočilo je javna listina, ki dokazuje procesna dejanja. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tožnika. Po presoji sodišča pa tožnik s svojimi tožbenimi navedbami tega ni izpolnil
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se kot pogoji za ugotavljanje upravičenosti do dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP. Te zakon primeroma našteva. Med drugim se presoja tudi ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je tudi razumno sprožati. Ob dodelitvi BPP morajo biti kumulativno izpolnjeni tako finančni pogoji, kot tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Tako je potrebo upoštevati kriterije razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.
Ker po (pravnomočni) ugotovitvi davčnega organa predpisani pogoj iz 6. člena ZDDPO za oprostitev plačila davka ni bil izpolnjen, je (ex tunc) nastopila izvršljivost obračuna in s tem podlaga za davčno izvršbo. V primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti, se izda ugotovitvena in ne odmerna odločba.
Odgovornost družbe za upravljanje za obravnavano davčno obveznost sledi iz povezave določbe 136. člena ZISDU-1 še z drugimi določbami istega zakona, ki opredeljujejo njen položaj, zlasti povedna določba 124. člena ZISDU-1. Pri davkih gre (v vsakem primeru) za takšno obveznost vzajemnega sklada, za katero je kot družba za upravljanje odgovorna.
Tek zastaralnega roka je pretrgalo Obvestilo o neplačanem davku, ki je bilo poslano pravni prednici tožeče stranke in se res nanaša na davčne obveznosti vzajemnega sklada B., vendar iz Obvestila dovolj jasno sledi, da se o neplačanih obveznostih vzajemnega sklada obvešča družbo za upravljanje ter da je družba za upravljanje tista, ki se jo poziva k plačilu dolžnega zneska skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnica je gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo), kar pomeni, da ne sodi med pravne osebe, ki so po 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso zajete.
ZBPP člen 1, 1/2, 7, 7/1, 24, 24/1, 24/3. ZUS-1 člen 64, 64/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - tatvina - interes pravičnosti - ponovni postopek - kršitev pravil postopka - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Upravni organ prve stopnje, katerega odločitev je bila s sodbo Upravnega sodišča odpravljena in mu je bila zadeva vrnjena v ponovni postopek, je glede na četrti odstavek 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V konkretnem primeru upravni organ temu stališču, kljub nespremenjenim dejanskim ugotovitvam ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.