brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - izjava o premoženjskem stanju - premoženje prosilca - prepoved vlaganja novih prošenj
Bistvena je ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, in pri tem ni relevanten njegov subjektiven odnos oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Od prosilca se pričakuje, da pri podajanju izjave o premoženjskem stanju postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjujejo pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku dodelitve BPP.
Ker po (pravnomočni) ugotovitvi davčnega organa predpisani pogoj iz 6. člena ZDDPO za oprostitev plačila davka ni bil izpolnjen, je (ex tunc) nastopila izvršljivost obračuna in s tem podlaga za davčno izvršbo. V primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti, se izda ugotovitvena in ne odmerna odločba.
Odgovornost družbe za upravljanje za obravnavano davčno obveznost sledi iz povezave določbe 136. člena ZISDU-1 še z drugimi določbami istega zakona, ki opredeljujejo njen položaj, zlasti povedna določba 124. člena ZISDU-1. Pri davkih gre (v vsakem primeru) za takšno obveznost vzajemnega sklada, za katero je kot družba za upravljanje odgovorna.
Tek zastaralnega roka je pretrgalo Obvestilo o neplačanem davku, ki je bilo poslano pravni prednici tožeče stranke in se res nanaša na davčne obveznosti vzajemnega sklada B., vendar iz Obvestila dovolj jasno sledi, da se o neplačanih obveznostih vzajemnega sklada obvešča družbo za upravljanje ter da je družba za upravljanje tista, ki se jo poziva k plačilu dolžnega zneska skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Za odločitev po določbi petega odstavka 20. člena ZBPP je dovolj, da je podatek iz prošnje kot takšen (objektivno) neresničen, ne glede na odnos prosilca do tega podatka oziroma ne glede na razloge, ki so ga pripeljali do tega, da vpiše nekaj, kar ni resnično.
Prosilci za BPP ne morejo sami presojati, ali je smotrno določen podatek o premoženju vpisati v prošnjo za BPP ali ne, temveč so dolžni navesti vse svoje premoženje, presojo o upravičenosti do BPP glede na to premoženje pa bo opravil organ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se kot pogoji za ugotavljanje upravičenosti do dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP. Te zakon primeroma našteva. Med drugim se presoja tudi ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je tudi razumno sprožati. Ob dodelitvi BPP morajo biti kumulativno izpolnjeni tako finančni pogoji, kot tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Tako je potrebo upoštevati kriterije razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.
dohodnina - odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - čas pridobitve kapitala - kasnejši dogovori o vrednosti kapitala ob pridobitvi - davčna osnova - predhodno vprašanje
Za nabavno vrednost nepremičnine se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. Za čas pridobitve kapitala pa se šteje datum sklenitve pogodbe, na podlagi katere je fizična oseba pridobila kapital. Morebitna naknadna plačila kupnine niso pomembna za odločitev. Za odmero davka je bistvena vrednost, ki je znana ob sklenitvi pogodbe, zato tožnik s sklicevanjem na kasnejše dogovore glede vrednosti kapitala ob pridobitvi že v davčnem postopku ni mogel uspeti s pritožbo, iz istih razlogov pa tudi ne more biti (z enakimi ugovori) uspešen v postopku s tožbo.
Za odmero davka od dobička iz kapitala je relevanten le davek na promet nepremičnin, ki ga je zavezanec plačal ob pridobitvi nepremičnine oziroma pri njeni odtujitvi. Davek od dobička iz kapitala se odmerja od davčne osnove, ki se ugotavlja v postopku odmere tega davka po določbah ZDoh-2 in ne od davčne osnove, od katere je bil odmerjen davek na promet nepremičnin. Davčna osnova za odmero davka na promet nepremičnin torej ni (predhodno) vprašanje, od katerega bi bila odvisna odločitev v postopku odmere davka od dobička iz kapitala.
ZPSV člen 4, 6, 8-14. ZDavP-2 člen 352. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 208, 209. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZSDP člen 6, 6-5. ZUTD člen 54, 54-6.
prispevki za socialno varnost - status zavezanca - družbenik zasebne družbe - dohodkovni položaj zavezanca
Za določitev zavarovanca in zavezanca je relevanten tožnikov položaj družbenika zasebne družbe (ki ni zavarovan na drugi podlagi) oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba. V postopku odmere ni dopustno upoštevati dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti tožnika za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Navedena sposobnost se upošteva v postopku davčne izvršbe.
Pravilno izpolnjena vročilnica je v skladu z določbami ZUP dokaz o opravljeni vročitvi. Iz obvestila o poštni pošiljki izhajajo podatki o tem, kdaj je bil tožnikov pooblaščenec obveščen o poštni pošiljki in kdaj mu je bila pošiljka puščena v poštnem predalčniku. To sporočilo je javna listina, ki dokazuje procesna dejanja. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tožnika. Po presoji sodišča pa tožnik s svojimi tožbenimi navedbami tega ni izpolnil
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - prepovedane opustitve - namestitev snegolovov - javna cesta - kategorizirana javna cesta - postopek razlastitve
Za zemljišče v lasti tožnika, po delu katerega po trditvah tožene stranke poteka kategorizirana javna cesta, teče postopek razlastitve, kar je zadostna podlaga za zahtevo po spoštovanju prepovedi iz 5. člena ZCes-1.
DDV - dodatna odmera DDV - posebna ureditev - splošna ureditev - plačilo razlike DDV
Davčni organ je tožniku naložil plačilo DDV od prodaje vozil, glede katerih je bilo v postopku ugotovljeno, da jih tožnik ni nabavil po posebni ureditvi in zaradi česar mu je naloženo plačilo DDV po splošni ureditvi. Zato mora od prodaje obravnavanih vozil plačati še DDV v višini, ki predstavlja razliko med DDV po posebni ureditvi (kot jo je sam obračunal) in med DDV po splošni ureditvi, ki bi jo po ugotovitvah davčnega organa moral obračunati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Mnenje komisije ni upravni akt, saj se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi zaposlenega pri tožeči stranki, niti ni z njim odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Za izdajo mnenja komisije ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Mnenje komisije tudi ni drug akt, zoper katerega bi bilo s posebnim zakonom predpisano sodno varstvo v upravnem sporu.