brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - sodne takse
Zoper odločitev višjega sodišča o zavezanosti tožnika za plačilo sodne takse v pritožbenem postopku, glede na določbe ZKP, ni mogoče vložiti pritožbe. Zato po presoji sodišča tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sporno odločitev ne bi mogel uspeti, kar pomeni, da za dodelitev BPP ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vložitve nove prošnje
Prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila s pravnomočno odločbo zavrnjena, ker je tožeča stranka navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Zaradi navedenega v roku šest mesecev ne sme vložiti nove prošnje, vložena prošnja pa se kot nedopustna zavrže.
ZGO-1 člen 74a, 74a/1, 74a/1-3. ZUP člen 67, 99, 99/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - pridobljena soglasja - dopolnitev vloge - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Soglasja pristojnih soglasodajalcev morajo biti priložena že zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja (tretja alineja prvega odstavka 74.a člena ZGO-1) in predstavljajo materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, zato toženka ni bila dolžna ponovno podaljšati roka za predložitev naravovarstvenega soglasja. Rok, ki ga organ določi po prvem odstavku 67. člena ZUP, je namreč namenjen odpravi formalnih pomanjkljivosti v vlogi, ki preprečujejo njeno vsebinsko obravnavanje, ne pa temu, da bi stranka šele v tem roku poskrbela za izpolnjevanje vsebinskih pogojev za izdajo odločbe, ki jo zahteva s svojo vlogo. V zadevi ni sporno, da tožnica ni izpolnila vsebinskega pogoja (ni predložila naravovarstvenega soglasja), zato je toženka ravnala pravilno, ko je tožničino zahtevo obravnavala po vsebini in jo zavrnila in ne zavrgla.
Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem postopku (čl. 144 ZUP), ne da bi za to navedla in obrazložila razloge, zato je bistveno kršila pravila upravnega postopka.
aktivna politika zaposlovanja - samozaposlitev - subvencija za samozaposlitev - rok za vložitev vloge za dodelitev subvencije
V Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja predpisani osemdnevni rok za oddajo vloge za subvencijo za samozaposlitev je prekluzivni materialni rok. To pomeni, da s potekom tega roka ugasne tudi pravica sama in se zato zamude materialnega roka ne da odpraviti ne glede na vzrok zamude.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 102, 110, 110/2. EZ člen 59, 59/1. SPZ člen 213.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - opredelitev služnosti - daljnovod
Ob tem, da je zahtevani standard ugotovitve in izkazanosti javne koristi za obremenitev tožnikovih parcel zaradi postavitve spornega daljnovoda izpolnjen, je po mnenju sodišča v smislu 213. člena SPZ obremenitev parcel s služnostjo dovolj natančno opredeljena z določitvijo širine koridorja 15 m na vsako stran od osi elektroenergetskega voda, s tem, da je opredeljeno, na katerem delu posamezne parcele poteka koridor, na katerem je ustanovljena stvarna služnost.
V ZKZ/79 ni pravne podlage za ugoditev zahtevku za izvedbo dostopa oziroma povrnitev stroškov za njegovo izvedbo do dodeljene parcele, ne glede na to, ali je pred uvedbo komasacijskega postopka dostop do nje obstajal.
Za odmero komunalnega prispevka je bistveno, da nepremičnina sodi v obračunsko območje, na katerem se zagotavlja priključitev na to vrsto komunalne opreme oziroma njena uporaba. Obračunska območja pa se določijo tako za obstoječo kot tudi za vso predvideno novo komunalno opremo iz občinskega načrta razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
Glede na naravo stvari v obravnavanem primeru (odmera komunalnega prispevka) navedba v odločbi, da velja največ eno leto od njene pravnomočnosti, ne pomeni, da gre za odločbo z veljavnostjo za določen čas, temveč za začasno odločbo v smislu 221. člena ZUP.
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ta je tako tudi storil, sodišče pa se strinja z izpodbijano odločitvijo, da v predmetni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Mnenje komisije ni upravni akt, saj se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi zaposlenega pri tožeči stranki, niti ni z njim odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Za izdajo mnenja komisije ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Mnenje komisije tudi ni drug akt, zoper katerega bi bilo s posebnim zakonom predpisano sodno varstvo v upravnem sporu.
ZBPP člen 1, 1/2, 7, 7/1, 24, 24/1, 24/3. ZUS-1 člen 64, 64/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - tatvina - interes pravičnosti - ponovni postopek - kršitev pravil postopka - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Upravni organ prve stopnje, katerega odločitev je bila s sodbo Upravnega sodišča odpravljena in mu je bila zadeva vrnjena v ponovni postopek, je glede na četrti odstavek 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V konkretnem primeru upravni organ temu stališču, kljub nespremenjenim dejanskim ugotovitvam ni sledil, zato je zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 353, 374. ZUS-1 člen 4, 36.
odločba o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnika po določbah ZBan-1 nista aktivno legitimirana za vložitev tožbe zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu, sta pa legitimirana za vložitev tožbe na povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi ukrepa. Pri tem lahko (s tožbo) zahtevata razliko med škodo, ki jima je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih imata kot imetnika obveznic, in med višino poplačila, do katere bi bila kot imetnika obveznic upravičena v primeru stečaja banke. Zahtevata torej lahko povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki jima je nastala zaradi odločbe. Obenem pa sta na takšen način (v premoženjskopravnem pogledu) postavljena v povsem enak položaj, kot bi jima nastal, če izredni ukrep ne bi bil izrečen in bi prišlo do stečaja banke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - izjava o premoženjskem stanju - premoženje prosilca - prepoved vlaganja novih prošenj
Bistvena je ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, in pri tem ni relevanten njegov subjektiven odnos oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Od prosilca se pričakuje, da pri podajanju izjave o premoženjskem stanju postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjujejo pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku dodelitve BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnica je gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo), kar pomeni, da ne sodi med pravne osebe, ki so po 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso zajete.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev
Tožnik kot razloga za razrešitev odvetnice ni navajal, da bi odvetnica ne opravljala v redu svojih dolžnosti, ampak da bi želel, da se mu dodeli drug odvetnik, kateremu naj bi tožnik tudi že predal vso dokumentacijo. Ob takem dejanskem stanju pa je organ za BPP na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo za razrešitev odvetnice.
Ker po (pravnomočni) ugotovitvi davčnega organa predpisani pogoj iz 6. člena ZDDPO za oprostitev plačila davka ni bil izpolnjen, je (ex tunc) nastopila izvršljivost obračuna in s tem podlaga za davčno izvršbo. V primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti, se izda ugotovitvena in ne odmerna odločba.
Odgovornost družbe za upravljanje za obravnavano davčno obveznost sledi iz povezave določbe 136. člena ZISDU-1 še z drugimi določbami istega zakona, ki opredeljujejo njen položaj, zlasti povedna določba 124. člena ZISDU-1. Pri davkih gre (v vsakem primeru) za takšno obveznost vzajemnega sklada, za katero je kot družba za upravljanje odgovorna.
Tek zastaralnega roka je pretrgalo Obvestilo o neplačanem davku, ki je bilo poslano pravni prednici tožeče stranke in se res nanaša na davčne obveznosti vzajemnega sklada B., vendar iz Obvestila dovolj jasno sledi, da se o neplačanih obveznostih vzajemnega sklada obvešča družbo za upravljanje ter da je družba za upravljanje tista, ki se jo poziva k plačilu dolžnega zneska skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.
ZUS-1 člen 2, 33, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 82, 82/8.
upravni spor - dopustnost tožbe v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - vpogled v spis - dopis o nedovolitvi vpogleda v spis - zavrženje tožbe
Izpodbijani dopis toženke ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, zaradi česar je tožbo tožnika v tem delu treba zavreči.
Odločanje o zahtevi za vpogled v spis in prepis oziroma preslikava dokumentov spisa po 82. členu ZUP je procesna pravica, ki jo stranke in drugi udeleženci postopka uresničujejo v okviru ''primarnega'' upravnega postopka in morebitno kršitev katere lahko uveljavljajo s pravnimi sredstvi, zoper odločitev o glavni stvari v upravnem postopku. Pogoji za odločanje po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 tudi niso izpolnjeni in je tožbo tudi v tem delu treba zavreči.
Toženka je obvestila pooblaščenca tožnika, da lahko v času uradni ur vpogleda v spis ter prosi, da naj poda predlog o točnem času vpogleda v spis. S tem je odpadla ena temeljnih procesnih predpostavk za uspešno uveljavitev tožbe zaradi molka organa. Tožbo tožnika je treba zato v tem delu zavreči iz razloga pomanjkanja pravnega interesa.
denarna kazen - sklep o dovolitvi izvršbe - odprava izvršilnega naslova - kršitev pravil postopka
Toženka je v obravnavani zadevi kršila pravila postopka, ker je napačno obravnavala rok, ki ga je postavila v 3. točki odločbe 306-195/2008-57 z dne 23. 9. 2009, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi, zato je treba izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti v ponovni postopek.
ZPSV člen 4, 6, 8-14. ZDavP-2 člen 352. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 208, 209. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZSDP člen 6, 6-5. ZUTD člen 54, 54-6.
prispevki za socialno varnost - status zavezanca - družbenik zasebne družbe - dohodkovni položaj zavezanca
Za določitev zavarovanca in zavezanca je relevanten tožnikov položaj družbenika zasebne družbe (ki ni zavarovan na drugi podlagi) oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba. V postopku odmere ni dopustno upoštevati dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti tožnika za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Navedena sposobnost se upošteva v postopku davčne izvršbe.
DDV - dodatna odmera DDV - posebna ureditev - splošna ureditev - plačilo razlike DDV
Davčni organ je tožniku naložil plačilo DDV od prodaje vozil, glede katerih je bilo v postopku ugotovljeno, da jih tožnik ni nabavil po posebni ureditvi in zaradi česar mu je naloženo plačilo DDV po splošni ureditvi. Zato mora od prodaje obravnavanih vozil plačati še DDV v višini, ki predstavlja razliko med DDV po posebni ureditvi (kot jo je sam obračunal) in med DDV po splošni ureditvi, ki bi jo po ugotovitvah davčnega organa moral obračunati.