brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
V dopolnitvah vloge tožnik svoje nejasne in nepopolne prošnje za dodelitev BPP ni pojasnil v zvezi s katero zadevo želi BPP oziroma na katero dejanje v konkretni zadevi se njegova prošnja nanaša. Zato tudi po presoji sodišča obravnava njegove prošnje za dodelitev BPP ni mogoča.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 102, 110, 110/2. EZ člen 59, 59/1. SPZ člen 213.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - opredelitev služnosti - daljnovod
Ob tem, da je zahtevani standard ugotovitve in izkazanosti javne koristi za obremenitev tožnikovih parcel zaradi postavitve spornega daljnovoda izpolnjen, je po mnenju sodišča v smislu 213. člena SPZ obremenitev parcel s služnostjo dovolj natančno opredeljena z določitvijo širine koridorja 15 m na vsako stran od osi elektroenergetskega voda, s tem, da je opredeljeno, na katerem delu posamezne parcele poteka koridor, na katerem je ustanovljena stvarna služnost.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - dogovor o načinu plačila obveznosti
Dogovor o načinu plačila obveznosti učinkuje zgolj med pogodbenima strankama, zato ne vpliva na upravičenje davčnega organa iz 173. člena ZDavP-2, da od dolžnikovega dolžnika terja znesek neplačanega davka.
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ta je tako tudi storil, sodišče pa se strinja z izpodbijano odločitvijo, da v predmetni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana.
ZGO-1 člen 66. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija člen 67.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namenska raba prostora - trgovski center
Tožena stranka je pravilno zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo trgovskega centra. Na obravnavanem območju so namreč skladno z določbami 67. člena OPN, dopustne industrijske, proizvodne, obrtne dejavnosti, promet in skladiščenje ter okoljske in energetske dejavnosti. Gradnja trgovskih stavb pa je dopustna le, če funkcionalno zaokrožuje oziroma dopolnjuje osnovne dejavnosti in navedenih dovoljenih dejavnosti ne širi, kar gotovo ne predstavlja gradnje večjega trgovskega centra.
Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem postopku (čl. 144 ZUP), ne da bi za to navedla in obrazložila razloge, zato je bistveno kršila pravila upravnega postopka.
aktivna politika zaposlovanja - samozaposlitev - subvencija za samozaposlitev - rok za vložitev vloge za dodelitev subvencije
V Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja predpisani osemdnevni rok za oddajo vloge za subvencijo za samozaposlitev je prekluzivni materialni rok. To pomeni, da s potekom tega roka ugasne tudi pravica sama in se zato zamude materialnega roka ne da odpraviti ne glede na vzrok zamude.
ZGO-1 člen 147. ZUP člen 148, 148/3, 214. dokument : UM0011920.
neskladna gradnja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba nedenarne obveznosti - način izvršbe - obrazložitev odločbe
Z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni zadev v predmetni zadevi, je bila tožnica opozorjena, da se bo v primeru neizpolnitve naloženega začel postopek izvršbe s prisilitvijo. V izvršilnem naslovu je tako upravni organ kot način izvršbe določil prisilitev, iz sklepa o izvršbi pa ni razvidno, zakaj se je pri izdaji sklepa o izvršbi odločil za drugačen način izvršbe, kot je določen v izvršilnem naslovu, to je po drugih osebah. Po 290. členu ZUP se način izvršbe sicer določi s sklepom o dovolitvi izvršbe, vendar pa prvostopni organ razlogov za izbiro takšnega načina izvršbe, ki se razlikuje od načina izvršbe danega v opozorilu po tretjem odstavku 148. člena ZGO-1, ni obrazložil.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - obrazložitev odločitve - sodni nadzor - presoja zakonitosti odločitve
V primeru, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, tako da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Narava te presoje je po obsežni upravno sodni praksi v pretežni meri strokovno tehnična in je zato za ocenjevanje popolnih vlog, ki izpolnjujejo vse vstopne pogoje razpisa ter za uvrstitev projektov glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija. Pri strokovno tehničnih vprašanjih pa je sodna presoja nujno zadržana. Sodišče jo opravi le preko presoje spoštovanja postopka izbora ter pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve, s katerimi se preprečuje arbitrarnost in omogoča preizkus skladnosti ocene s kriteriji in merili, določenimi v javnem razpisu.
ZPSV člen 4, 6, 8-14. ZDavP-2 člen 352. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 208, 209. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZSDP člen 6, 6-5. ZUTD člen 54, 54-6.
prispevki za socialno varnost - status zavezanca - družbenik zasebne družbe - dohodkovni položaj zavezanca
Za določitev zavarovanca in zavezanca je relevanten tožnikov položaj družbenika zasebne družbe (ki ni zavarovan na drugi podlagi) oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba. V postopku odmere ni dopustno upoštevati dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti tožnika za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Navedena sposobnost se upošteva v postopku davčne izvršbe.
denarna kazen - sklep o dovolitvi izvršbe - odprava izvršilnega naslova - kršitev pravil postopka
Toženka je v obravnavani zadevi kršila pravila postopka, ker je napačno obravnavala rok, ki ga je postavila v 3. točki odločbe 306-195/2008-57 z dne 23. 9. 2009, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi, zato je treba izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti v ponovni postopek.
DDV - dodatna odmera DDV - posebna ureditev - splošna ureditev - plačilo razlike DDV
Davčni organ je tožniku naložil plačilo DDV od prodaje vozil, glede katerih je bilo v postopku ugotovljeno, da jih tožnik ni nabavil po posebni ureditvi in zaradi česar mu je naloženo plačilo DDV po splošni ureditvi. Zato mora od prodaje obravnavanih vozil plačati še DDV v višini, ki predstavlja razliko med DDV po posebni ureditvi (kot jo je sam obračunal) in med DDV po splošni ureditvi, ki bi jo po ugotovitvah davčnega organa moral obračunati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - izjava o premoženjskem stanju - premoženje prosilca - prepoved vlaganja novih prošenj
Bistvena je ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, in pri tem ni relevanten njegov subjektiven odnos oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Od prosilca se pričakuje, da pri podajanju izjave o premoženjskem stanju postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjujejo pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku dodelitve BPP.
dohodnina - odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - čas pridobitve kapitala - kasnejši dogovori o vrednosti kapitala ob pridobitvi - davčna osnova - predhodno vprašanje
Za nabavno vrednost nepremičnine se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. Za čas pridobitve kapitala pa se šteje datum sklenitve pogodbe, na podlagi katere je fizična oseba pridobila kapital. Morebitna naknadna plačila kupnine niso pomembna za odločitev. Za odmero davka je bistvena vrednost, ki je znana ob sklenitvi pogodbe, zato tožnik s sklicevanjem na kasnejše dogovore glede vrednosti kapitala ob pridobitvi že v davčnem postopku ni mogel uspeti s pritožbo, iz istih razlogov pa tudi ne more biti (z enakimi ugovori) uspešen v postopku s tožbo.
Za odmero davka od dobička iz kapitala je relevanten le davek na promet nepremičnin, ki ga je zavezanec plačal ob pridobitvi nepremičnine oziroma pri njeni odtujitvi. Davek od dobička iz kapitala se odmerja od davčne osnove, ki se ugotavlja v postopku odmere tega davka po določbah ZDoh-2 in ne od davčne osnove, od katere je bil odmerjen davek na promet nepremičnin. Davčna osnova za odmero davka na promet nepremičnin torej ni (predhodno) vprašanje, od katerega bi bila odvisna odločitev v postopku odmere davka od dobička iz kapitala.
Prvostopenjski organ je napačno razlagal določbo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1. V delu, ko četrti odstavek 105. člena ZUreP-1 določa „stroške nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec“, je določba četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1 specialna procesna določba, glede na določila ZUP o nosilcu procesnih stroškov.
DDV - dodatna odmera DDV - nepriznanje odbitka DDV - sodelovanje pri goljufivih transakcijah - subjektivni element
Ugotovljene okoliščine poslovanja tožnika odstopajo od običajne poslovne prakse in poslovnih običajev. Ni običajna poslovna praksa, niti interes delodajalca, da omogoči delo svojemu nekdanjemu delavcu v konkurenčni družbi, mu dovoli delati s svojimi dobavitelji, ne uveljavlja konkurenčne klavzule, ne določi odpovednega roka in še več, celo sodeluje z njim tako, da vse posle v zvezi z nabavo opravi sam, prevzame vozilo v tujini sam, ga plača z gotovino in na koncu prejme račun od družbe za opravljeno storitev nabave in prodaje vozila, ki jo je dejansko opravil sam. Tožnik je sodeloval z nekdanjim delavcem in sicer na takšen način, da je navedena družba samo „papirnato“ opravljala posle, dejansko pa je tožnik vse posle v zvezi z nabavo vozil opravil sam in tudi prevzel vozila v tujini in plačal z gotovino.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
V zvezi z navedbo tožnika, da so njegove finančne obveznosti, ki jih ima zaradi sodnih rubežev, primerljive z zakonskim dejanskim stanjem iz četrtega odstavka 22. člena ZBPP, z njegovo situacijo niso primerljive. Z zakonom predvidena situacija nastane pri prosilcu kot posledica višje sile, kamor pa ravnanj tožnika, ki so imela za posledico sodne rubeže, ni šteti.
Organ za BPP tudi v primerih prošnje za nujno brezplačnopravno pomoč lahko, kolikor podatke ima, preverja premoženjsko stanje.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev
Tožnik kot razloga za razrešitev odvetnice ni navajal, da bi odvetnica ne opravljala v redu svojih dolžnosti, ampak da bi želel, da se mu dodeli drug odvetnik, kateremu naj bi tožnik tudi že predal vso dokumentacijo. Ob takem dejanskem stanju pa je organ za BPP na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo za razrešitev odvetnice.
ZUS-1 člen 2, 33, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 82, 82/8.
upravni spor - dopustnost tožbe v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - vpogled v spis - dopis o nedovolitvi vpogleda v spis - zavrženje tožbe
Izpodbijani dopis toženke ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, zaradi česar je tožbo tožnika v tem delu treba zavreči.
Odločanje o zahtevi za vpogled v spis in prepis oziroma preslikava dokumentov spisa po 82. členu ZUP je procesna pravica, ki jo stranke in drugi udeleženci postopka uresničujejo v okviru ''primarnega'' upravnega postopka in morebitno kršitev katere lahko uveljavljajo s pravnimi sredstvi, zoper odločitev o glavni stvari v upravnem postopku. Pogoji za odločanje po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 tudi niso izpolnjeni in je tožbo tudi v tem delu treba zavreči.
Toženka je obvestila pooblaščenca tožnika, da lahko v času uradni ur vpogleda v spis ter prosi, da naj poda predlog o točnem času vpogleda v spis. S tem je odpadla ena temeljnih procesnih predpostavk za uspešno uveljavitev tožbe zaradi molka organa. Tožbo tožnika je treba zato v tem delu zavreči iz razloga pomanjkanja pravnega interesa.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Mnenje komisije ni upravni akt, saj se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi zaposlenega pri tožeči stranki, niti ni z njim odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Za izdajo mnenja komisije ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Mnenje komisije tudi ni drug akt, zoper katerega bi bilo s posebnim zakonom predpisano sodno varstvo v upravnem sporu.