brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.
ZUP člen 89, 89/5. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 35, 35/2.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - poziv k izjasnitvi - vročitev poziva
V obravnavani zadevi je obličnost izpolnjena, zato je pravilen sklep prvostopenjskega organa, da je bila tožniku opravljena vročitev spornega poziva, kot izhaja iz določbe petega odstavka 89. člena ZUP.
Prvostopenjski organ je imel podlago, da je na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je imel in lahko preveril po uradni dolžnosti, izdal izpodbijani sklep in odločil o izbrisu GERK iz registra kmetijskih gospodarstev.
ZDen člen 17, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij, oziroma premoženja člen 4, 8.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - premično premoženje
Premičnine niso bile podržavljene kot del podržavljenja podjetja, zaradi česar je bila tudi pravilno ocenjena njihova vrednost glede na splošna pravila določanja vrednosti podržavljenega premoženja po 4. členu (oziroma do 7. člena) in ne po metodi neto aktive iz 8. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja. Pritožbo tožnice je zato pravilno obravnavalo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kot pristojni drugostopni organ.
Napačno je stališče tožnice, da klasifikacija zadeve pri upravnem organu tudi izkazuje, da gre za denacionalizacijo podržavljenega podjetja, saj pravilno obravnavanje zadeve ne more temeljiti na njeni klasifikaciji, temveč mora izhajati iz ugotovitev pri njenem obravnavanju, kar lahko tudi pomeni drugačno opredelitev narave zadeve kot ob njeni vložitvi.
ukrep medobčinskega inšpektorja - varovalni pas javne ceste - gradnja v soglasju z upravljalcem občinske ceste - priključek na javno cesto
Na podlagi 112. člena ZCes-1 inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, na državnih cestah izvaja Prometni inšpektorat Republike Slovenije, na občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, pa občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste. Glede na navedeno določbo je imel občinski inšpektor za ceste pooblastilo za vodenje inšpekcijskega postopka in za izrekanje splošnih inšpekcijskih ukrepov po 118. členu ZCes-1.
ZDen člen 22, 27, 27/3. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 34, 34/2.
GERK - evidenca GERK - register kmetijskih gospodarstev - izbris parcele iz kmetijskega gospodarstva - pravica uporabe kmetijskega zemljišča
Sklicevanje tožnika na ZDen mu ne daje pravice do uporabe zemljišč. Namreč, kot se je pravilno opredelil že prvostopni organ, so roki iz 22. člena ZDen, v katerih je imel zakonito posest, že potekli. Možnost dodelitve nadomestnih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem, ki bi jih lastniki dobili v zamenjavo za sporne, ki pa se ni uresničila, pa tudi ni šteti za pravno podlago, ki bi tožnika upravičevala do uporabe zemljišč. Enako ne daje tožniku pravice do uporabe tudi v 27. členu ZDen predvidena možnost, kako do posesti v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin pridejo denacionalizacijski upravičenci. Tožnik se na predvidene oblike razdružitve solastnine ne more sklicevati kot zakonsko možnost za podaljšanje pravice do uporabe spornih parcel. Tožnik pa z dejansko posestjo na parcelah tudi ne more izkazati pravne podlage za uporabo le-teh v smislu 7. točke 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev.
DDV - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV od jaht in čolnov - pogoji za odbitek DDV - uporaba plovil
Pravica do odbitka vstopnega DDV od jaht in čolnov je možna samo, če so izpolnjeni pogoji iz točke a) 66. člena ZDDV-1. V predmetni zadevi pa je bilo pravilno ugotovljeno, da se čoln dejansko ni uporabljal za dejavnost, zaradi katere je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV.
ZDoh-2 člen 5, 27, 27-5, 81, 83, 151. Sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju v zvezi z davki na dohodek in premoženje in akt o nasledstvu Sporazuma člen 11, 11/1, 22, 22/5. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
Trditve, da gre za (neobdavčeno) odškodnino, tožnik kljub večkratnim pozivom v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni dokazal. Dokazov tudi ni predložil ali predlagal v pritožbenem postopku. Šele v upravnem sporu prvič predloži obračun prejemkov, ne da bi pojasnil razloge, zaradi katerih teh dokazov in mogel predložiti oziroma predlagati v postopku izdaje upravnega akta. Navedeni dokazi predstavljajo nedopustno tožbeno novoto in jih sodišče pri svojem odločanju ni upoštevalo.
Obdavčitev z davčnim odtegljajem v državi vira ne preprečuje obdavčitve v državi rezidentstva. Oprostitev plačila davčnega odtegljaja oziroma vračilo davka od dohodka, ki je v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka, pa se uveljavlja v državi vira in skladno z njeno notranjo zakonodajo.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 36, 36/1, 36/1-6. ZUP (1986) člen 66, 66/4. ZDen člen 6, 54.
povrnitev vlaganj v denacionalizirano nepremičnino - molk organa - pri nepristojnem organu vložena zahteva za izdajo odločbe - odstop zahteve pristojnemu organu - zavrženje tožbe
Ker pa upravni organ – Ministrstvo za kulturo -, kateremu je tožnica posredovala svojo zahtevo za izdajo odločbe, ni pristojen za odločanje o tožničini zahtevi o povrnitvi vlaganj, to pomeni, da pogoji za uspešno uveljavitev tožbe zaradi molka organa niso izpolnjeni, saj je tožnica urgirala odločitev pri organu, ki o zadevi sploh ne bo odločal. S tožbama zaradi molka organa – Ministrstva za kulturo - si tako tožnica svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, saj ta organ zadeve ne obravnava več, kar pomeni, da tožnica ni izkazala pravovarstvenega interesa za vsebinsko obravnavanje tožb.
nepremično premoženje večje vrednosti - odmera davka na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - blanketna določba - z Ustavo neskladen predpis - prekinitev postopka
Sodišče je na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZUS-1 postopek v tej zadevi prekinilo. Nadaljevalo ga bo, ko bo Ustavno sodišče odločilo o vloženi zahtevi za oceno ustavnosti blanketnih določb 193. in 244. člena ZUJF.
upravna izvršba - denarna kazen - rok za plačilo kazni
Toženka je v obravnavani zadevi kršila pravila postopka, ker je napačno obravnavala rok, ki ga je postavila v 3. točki odločbe 306-195/2008-57 z dne 23. 9. 2009.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - razdružitev solastnine - zavezanec za davek
Tožnica je kot prodajalka na podlagi prvega odstavka 5. člena ZDPN-2 zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin. Davčna osnova je v skladu z 8. členom ZDPN-2 prodajna cena nepremičnine oz. v predmetni zadevi sporazumno dogovorjena vrednost iz 3. točke 2. člena pogodbe o razdružitvi solastnine z dne 28. 8. 2013. Navedeno vrednost pa je tudi tožnica sama navedla v svoji davčni napovedi za odmero davka z dne 28. 8. 2013, ki ji je prvostopenjski davčni organ tudi v celoti sledil.
javni razpis - prijava na javni razpis - zavrženje vloge
Fizičnih oseb, kot morebitnih bodočih sodelavcev, tožnik ne more označevati za svoj (zavodov) personalni substrat, katerega strokovne reference naj bi bile pomembne za presojo razpisnega pogoja iz tretje alinee 3.1. točke javnega razpisa. Navedene fizične osebe namreč strokovnih referenc (na katere bi se tožnik mogel z uspehom sklicevati) ne morejo izkazati z delovanjem v okviru tožnika (zavoda) kot njegov personalni substrat, ob tem ko je bil ta ustanovljen (šele) v teku razpisnega postopka. Organa prve in druge stopnje sta pogoj iz tretje alinee 3.1. točke javnega razpisa glede na ostale določbe navedenega razpisa pravilno razlagala. Razlaga navedene določbe v prej podanem pomenu tudi ni protizakonita, saj v ZUJIK in tudi ne v drugem zakonu ni najti določbe, glede na katero bi bila določba tretje alinee 3.1. točke javnega razpisa, kot sta jo razlagala organa, protizakonita.
brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnik je v relevantnem obdobju lastnik osebnega avtomobila in edini družbenik družbe A. d.o.o., ki ju v izjavi o premoženjskem stanju ni navedel. To pa je (ne glede na sporno vprašanje pravilnosti podatkov o družinskih članih) zadostna podlaga za sklep, da so podatki v izjavi neresnični.
Tožena stranka je odločbo, ki jo je odpravila z izpodbijano odločbo, odpravila že s svojo odločbo z dne 23. 10. 2012. Poleg tega pa v izreku izpodbijane odločbe ni bilo odločeno o pritožbi B.B., zato je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka.
brezplačna pravna pomoč - umik prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavitev postopka
Tožnik je v svoji vlogi z dne 28. 4. 2014, ki jo je naslovil "zahteva za ustavitev zadeve" izrecno predlagal, da se v zadevnem postopku postopek ustavi, zato je organ za BPP pravilno štel, da je prošnjo za dodelitev BPP tožnik umaknil in je postopek pravilno ustavil.
ZTuj-2 člen 55, 124, 124/1, 124/1-2, 128, 128/1, 128/1-6. ZZZDR člen 3, 13.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - namen sklenitve zakonske zveze
Pri presoji, ali je bila zakonska zveza sklenjena izključno z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje, je treba ugotavljati različne elementarne okoliščine. Te različne okoliščine o poznavanju najbolj pomembnih podatkov o obeh zakoncih in njunih družinah, povezanih z vsakdanjim življenjem obeh zakoncev, po presoji sodišča niso bile v zadostni meri razčiščene, da bi bilo mogoče z zadostno stopnjo zanesljivosti zaključiti, da gre za zlorabo zakonske zveze.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je imel možnost izjaviti se o ugotovljenih razhajanjih med podatki, ki jih je navedel v izjavi, in podatki, ki jih je organ ugotovil na podlagi uradnih evidenc (poziv z dne 15. 4. 2014 mu je bil vročen 22. 4. 2014), pa tega ni izkoristil. Njegovo dodatno zaslišanje zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja zato ni bilo potrebno.
prestajanje kazni zapora - namestitev v poseben prostor - razlog za namestitev v poseben prostor
Pravosodni policist je v izpodbijani odločbi pojasnil, da je nastal razlog iz 236. člena ZIKS-1 za namestitev v poseben prostor, ker je tožnik z vpitjem, kričanjem in žaljenjem soobsojencev in pravosodnih policistov huje oviral druge pri delu, počitku in razvedrilu.
Tožbene navedbe, ki se nanašajo na tožnikovo splošno nezadovoljstvo z načinom prestajanja zaporne kazni, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe niso pravno odločilne. Že drugostopenjski organ je pojasnil, da je šlo za začasen ukrep, da bi bil z zakonom določen čas trajanja tega ukrepa presežen (tj. do odločitve direktorja ali vodje oddelka zavoda, vendar ne več kot 12 ur) pa tožnik ne zatrjuje. Odreditev z zakonom predpisanega ukrepa sama po sebi ne pomeni mučenja in ponižujočega odnosa do zaprtih oseb, zgolj nestrinjanje z izrečenim ukrepom pa tudi ne zadošča za utemeljitev zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.