varstvo ustavnih pravic - kršitev človekovih pravic - subsidiarnost sodnega varstva - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba
Z izpodbijanim sklepom je DTS zgolj ugotovil, da v postopku imenovanja vrhovnega državnega tožilca na Vrhovnem državnem tožilstvu na Oddelku za ... DTS pri ponovni obravnavi na zahtevo ministrice za pravosodje z dne 9. 10. 2020 ni odločil z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Pravni položaj iz tega naslova se tožniku zaradi izpodbijanega sklepa samega po sebi nikakor ne spreminja. Ker se glede na zgoraj navedeno z izpodbijanim sklepom ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih (nikogar oziroma nobenega individualno določenega) posameznika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, v tem primeru ne gre za posamični (upravni) akt.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - pogoji za dodelitev sredstev
Skupna vrednost vlog, ki so dosegle minimalne kriteriji iz meril 1, 2 in 3 in so bile zato ocenjevane po vseh štirih merilih, je presegla razpoložljiva sredstva na sklopu A, zaradi česar so v poštev za sofinanciranje prišle le vloge z najvišjim doseženem številom točk po vseh štirih merilih, in sicer je bilo treba doseči vsah 68 točk, ima tako podlago v določbah Javnega razpisa. Tožnica zato zmotno uveljavlja, da bi toženka morala enakomerno razdeliti sredstva med vse vlagatelje, ki so dosegli minimalne pogoje, saj (kot rečeno) za to ni pravne podlage.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - namenska raba zemljišč - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - paketna prodaja
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla „paketne“ prodaje je treba oba zakona uporabiti sočasno. Hkratna uporaba ZKZ in ZG pri odobritvi pravnega posla „paketne“ prodaje kmetijskih zemljišč in gozda pomeni, da se mora uporabiti tako pravilo prednostnega vrstnega reda predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ, kot tudi iz 47. člena ZG. Na tej podlagi mora pristojna upravna enota ugotoviti, katera od oseb, ki so ob sprejetju ponudbe uveljavljale predkupno pravico, je na podlagi navedenih materialno pravnih določb ZKZ upravičena do nakupa ponujenih kmetijskih zemljišč ter katera je na podlagi določb ZG upravičena do nakupa gozda iz navedene „paketne“ prodaje. Le če je upravičena oseba glede nakupa obeh vrst nepremičnin na navedeni pravni podlagi ista, je mogoče tak pravni posel odobriti skladno z zakonom, sicer pa je treba odobritev zavrniti z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZKZ). V odsotnosti drugačne zakonske ureditve je to edini način, da je spoštovano tako pravilo iz ZKZ, kot tudi ZG, glede pogojev za odobritev pravnega posla ob enotni ponudbi in ob sprejetju ponudbe za obe vrsti nepremičnin.
ZVOP-1 člen 6, 6-3, 6-5. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 2/1.
inšpekcijski postopek - varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - informacijska zasebnost
Pravila varstva osebnih podatkov se ne uporabljajo v primeru obdelave vseh osebnih podatkov, ampak zgolj tistih, ki se v celoti ali delno obdelujejo z avtomatiziranimi sredstvi, ter tistih osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke osebnih podatkov. Pristojnost tožene stranke se torej nanaša na nepravilnosti pri obdelavi zbirk osebnih podatkov. Vsaka objava določenega osebnega podatka pa še ne pomeni, da je šlo za nepravilnost pri uporabi zbirke osebnih podatkov. Iz navedenega razloga tudi objava članka, pa četudi je v njem kakšen osebni podatek, sama po sebi še ne pomeni, da je bila podana nepravilnost v smislu ZVOP-1 ali Splošne uredbe, lahko pa je, povsem hipotetično gledano in ne glede na okoliščine obravnavanega primera, podana kakšna druga nepravilnost, za katero pa tožena stranka ni pristojna in je možno takšno nepravilnost uveljavljati v drugem postopku. Tožena stranka pa pri inšpekcijskem nadzoru ni ugotovila nepravilnosti pri obdelavi osebnih podatkov. Če je prišlo v objavljenem članku do netočnosti, kot to navaja tožnik, to še ne pomeni, da je bila podana nepravilnost pri obdelavi osebnih podatkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Po presoji sodišča je tožena stranka v obravnavani zadevi posegla zelo podrobno v vsebino sodnega varstva, ki je v teku, in se opredeljevala do tega, da glede na ugotovljeno dejansko stanje tožnik nima možnosti za uspeh. ZBPP pa toženi stranki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve.
izvrševanje kazenskih sankcij - pogojni odpust - izdaja nove odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo izpodbija sklep, s katerim se zadrži izvršitev prvotne odločbe Komisije za pogojni odpust do ponovnega odločanja Komisije. Pri čemer je bilo, kot nesporno sledi iz odgovora na tožbo in iz upravnih spisov, s strani Komisije že ponovno odločeno o pogojnem odpustu in izdana ter tožniku vročena nova odločba. Kar pomeni, da predmet odločanja, to je izpodbijano zadržanje izvršitve prvotne odločbe, več ne obstoji in da torej odločitev sodišča v tem upravnem sporu, tudi morebiten uspeh s tožbo, ne more spremeniti ali izboljšati tožnikovega položaja, ki že temelji na novi izdani odločbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh zadeve
Tožnica je z vloženim ugovorom zoper sklep o izvršbi, za katerega je zaprosila za pravno pomoč, uspela, kar kaže na to, da je imela v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tako, da je Organ za brezplačno pravno pomoč bil dolžan oceniti še finančne pogoje, torej, ali je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine.
delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - opravljanje dela na črno - zaposlovanje na črno
Tožnik ne zanika, da z A.A. dne 7. 12. 2016 ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kar je po 1. alineji prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 eden od pravnorelevantnih dejanskih stanov, ki tvorijo zaposlovanje na črno (tj. omogočanje dela posamezniku, s katerim delodajalec ni sklenil pogodbe o zaposlitvi).
ZDen člen 3. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 34, 34/1.
denacionalizacija - pravni interes za tožbo - podržavljeno premoženje - vrnjeno premoženje - v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba
Glede na dejstvo, da je Upravno sodišče RS s sodbo ... že odločilo o izpodbijani odločbi glede 2. do 4. točke izreka odločbe, sodišče v predmetni zadevi ne more o vsebinsko isti zadevi ponovno odločati, saj je o stvari že pravnomočno razsojeno v 2. do 4. točki, kakor tudi tožeča stranka v okviru tega postopka zaradi navedene odločitve nima več pravnega interesa.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - delo na črno - prepoved dela na črno
Tožnik nima prav, da se toženka ni opredelila do izjave A.A. z dne 20. 2. 2017, iz katere naj bi izhajalo, da je delo pri tožniku opravljala le na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Res je, da prvostopenjski organ to izjavo zgolj dobesedno povzema na 2. strani svoje odločbe, vendar pa je to pomanjkljivost na podlagi pooblastila iz 248. člena ZUP odpravil drugostopenjski organ, ki se v svoji odločbi opredeli tudi do tega očitka. Navaja namreč, da ni našel razloga za to, da ne bi verjel izjavi delavke A.A., ki jo je dala 7. 12. 2016 na zapisnik upravnemu organu.
kmetijstvo - neposredna plačila - javni razpis - razpisni pogoj - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo
Javni razpis je pri kandidiranju za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva v letu 2016 določil manj stroge pogoje, kot so bili določeni v predpisu, na podlagi katerega je bil Javni razpis sprejet. Navedenega razhajanja med predpisoma po presoji sodišča ni mogoče razlagati v škodo vlagateljev zahtevkov, ki so se pri kandidiranju za podporo upravičeno zanesli na določbo Javnega razpisa.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - verjeten izgled za uspeh - pravno svetovanje
Glede tožbenega ugovora, da bi bil upravičen vsaj do BPP za pravni nasvet, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka prošnjo za BPP, iz katere izhaja, da je tožnik navedel, da zaproša za pravno svetovanje na I. stopnji, pravno zastopanje za sestavo in vložitev pripravljalnih vlog ter pravno zastopanje na obravnavi, v prilogi k tej vlogi pa, da želi pravni nasvet ter pravnega zastopnika za pomoč pri sestavi in vložitvi pripravljalne vloge ter za pomoč na razpisani obravnavi, ustrezno obravnavala kot prošnjo za dodelitev BPP za pravno zastopanje, torej po 4. alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP. Pravno zastopanje je namreč opredeljeno v četrtem odstavku 26. člena ZBPP, kjer je določeno, da se za pravno zastopanje iz prvega odstavka tega člena šteje svetovanje in zastopanje v postopkih pred domačimi sodišči.
inšpekcijski postopek - opravljanje dela na črno - odvetniška pisarna - upokojenec - mikro družba - kratkotrajno delo
Zaposlovanje na črno je prepovedano. Za zaposlovanje na črno šteje, če delodalajec z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
evidentiranje meje - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba
Tožeča stranka po presoji sodišča ni konkretizirala navedb o obstoju težko popravljive škode. Zgolj z zatrjevanjem, da bo z izvršitvijo nezakonite odločbe tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, ker zemljišča ne bo mogoče vzpostaviti v prvotno stanje, te ni izkazala. Tudi sklicevanje na domnevno nezakonitost v tožbi izpodbijanega akta ne zadostuje. Sodišče pri odločanju o predlogu za začasno odredbo namreč ne presoja zakonitosti izpodbijanih aktov, ampak se omeji le na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe.
Naslovno sodišče je s sodbo I U 1561/2019-28 z dne 26. 1. 2021 odpravilo odločbo davčnega organa DT 0610-680/2018-22 z dne 26. 4. 2019, s katero je bil tožnici dodatno odmerjen in naložen v plačilo davek, za zavarovanje katerega je bil izdan izpodbijani sklep, ter zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje v ponoven postopek. Iz obrazložitve navedene sodbe izhaja, da je pri presoji pravilnosti izpodbijane odločbe bistveno vprašanje razlage materialnega prava ter, da razlaga 4. člena ZDTon, kot sta jo v obravnavani zadevi uporabila davčni organ in tožena stranka, ni pravilna. Posledično tudi ni pravilen izpodbijani sklep, ki je bil izdan za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, ki je bila tožnici naložena z omenjeno odločbo, ter pogoj pričakovane davčne obveznosti (tudi) ni več izpolnjen.
Tožnica je vložila predlog za izdajo začasne odredbe, ni pa hkrati s predlogom za izdajo začasne odredbe vložila tožbe, kar pomeni, da predlog za izdajo začasne odredbe ni prestal predhodnega preizkusa, zato je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo kot preuranjen.
ZPIZ-2 člen 15, 15-6, 16, 16/1, 145, 145/4. ZSDP-1 člen 8, 8-7. ZGD-1 člen 76.
prispevki za socialno varnost - podlaga za vključitev v zavarovanje - družbenik in poslovodna oseba - družba z neomejeno odgovornostjo
Določbe prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, 6. točke 15. člena ZZVZZ in 7. točke 8. člena ZSDP-1 veljajo tudi za družbenike družbe z neomejeno odgovornostjo, ki opravljajo tudi funkcijo poslovodenja in zastopanja te družbe, ter niso zavarovani na drugi podlagi. Predhodno navedene določbe se nanašajo na „gospodarske družbe“. Na podlagi ZGD-1 pa je družba z neomejeno odgovornostjo opredeljena kot ena od pravno-organizacijskih oblik gospodarskih družb.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2016) člen 32. ZUP člen 49, 147, 238, 238/3. ZUS-1 člen 20, 52.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - izbris iz evidence GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča - zakupna pogodba - ustna pogodba - teorija realizacije - poslovna sposobnost
Samo nekaj dni zatem, ko je A. A. vložila vlogo za izbris GERK-ov, je bil sklep o zavrnitvi predloga za odvzem poslovne sposobnosti A. A. potrjen s strani višjega sodišča, zato organ ni imela nikakršnega razloga, da bi dvomil v procesno sposobnost stranke z interesom A. A. Povsem pravilno in zakonito je upošteval pravnomočen sklep, iz katerega smiselno izhaja, da stranka z interesom A. A. je poslovno sposobna.
Tekom tega upravnega spora je bil tožnik iz zapora pogojno odpuščen, kar med strankama ni sporno, saj je navedeno dejstvo sodišču sporočila tako tožena stranka, čemur po prejemu vloge tožnik ni nasprotoval, prav tako pa tudi sam tožnik. Tako je sodišče ugotovilo, da tožnik v času odločanja o njegovi tožbi ni več na prestajanju zaporne kazni, s katere bi lahko bil pogojno odpuščen, v zvezi s čemer je s tožbo zahteval pravno varstvo, saj je že bil pogojno odpuščen. To po presoji sodišča pomeni, da si svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati.
Poleg tega tožbeni zahtevek ni bil spremenjen ali dopolnjen na način zatrjevane ugotovitve nezakonitosti upravnega akta, s katerim bi bilo poseženo v pravice ali pravne koristi tožnika.
davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - omejitev davčne izvršbe
Tožnica v tožbi ugotovitvam, na katerih temelji izpodbijani sklep, to je, da obstoji tožničin dolga iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost, ne oporeka, pač pa se sklicuje na svoje slabo finančno stanje, ki pa ne predstavlja ovire za izdajo izpodbijanega sklepa, pač pa za njegovo izvršitev. Kot je tožnici pravilno pojasnila že toženka, je banka oz. hranilnica pri izvrševanju sklepa o davčni izvršbi dolžna upoštevati drugi odstavek 166. člena ZDavP-2, po katerem na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima pri bankah in hranilnicah iz naslova denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe (159. člena ZDavP-2), oziroma je davčna izvršba nanje omejena (160. člena ZDavP-2), ni mogoče seči z davčno izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.