ZVPot člen 23, 24. ZEKom-1 člen 129, 129/2, 129/3, 129/4. Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev (2018) člen 105, 105/6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 6.
Določen naročnik se na primer odloči, da bo zaradi neke trenutne akcijske ponudbe sklenil pogodbo pod ugodnejšimi pogoji, vendar pa to še ne pomeni, da bi mu bila zaradi tega odvzeta pravica enostransko prekiniti razmerje, če bi v tem primeru tožeča stranka enostransko spremenila svoje pogoje. V tem primeru je dolžan nedvomno plačati zapadle in neplačane obveznosti, ne pa tudi sorazmerni del ugodnosti, saj tretji odstavek 129. člena ZEKom-1 česa takega ne določa. Edina izjema, ki jo ZEKom-1 v takem primeru določa, je določena v četrtem odstavku 129. člena, ki v tem primeru naročnika zavezuje, da mora operaterju povrniti znesek zaradi prejete terminalske opreme po akcijski ceni. Če bi bile v takem primeru na strani naročnika še kakšne druge obveznosti, bi bilo to v ZEKom-1 izrecno določeno.V konkretnem primeru pa ne gre niti za obogatitev na škodo drugega niti ni podan pogoj, da je bil obogaten brez pravnega temelja. Če je namreč potrošnik sklenil pogodbo v času, ko so bili pogoji ugodnejši, ne more biti zaradi tega prikrajšan za pravico, ki mu jo daje drugi odstavek 129. člena ZEKom-1, to je pravico do tega, da lahko enostransko pogodbo odpove, če so bili pogoji na strani tožeče stranke spremenjeni.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uporaba materialnega prava - namembnost objekta - dejanska raba
Toženka je pravilno izhajala iz odločbe UE Domžale, da objekt, v katerega namerava vlagati tožnica, ni dvostanovanjska stavba, kot je zahteval javni poziv. Tožnica nepravilno razlaga določbe GZ in ZGO-1, ko meni, da se odločba UE Domžale ne nanaša na ugotavljanje, ali je predmetna stavba stanovanjska, temveč zgolj potrjuje, da ima gradbeno in uporabno dovoljenje. Iz četrtega odstavka 3. člena GZ izhaja, da se objekti glede na namen uporabe razvrščajo v klasifikacijo vrst objektov CC-SI, ki jo predpiše vlada. Vprašanje namena uporabe objekta je vprašanje iz področja gradbene zakonodaje, namen uporabe objekta določi gradbeno dovoljenje. Točka 36. tretjega odstavka 3. člena GZ določa, da je sprememba namembnosti sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov. Prvi odstavek 4. člena GZ pa, da je tudi za spremembo namembnosti objekta treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Ker je UE Domžale morala ob pravilni uporabi 118. člena GZ ugotoviti namembnost objekta pred 31. 12. 1967 ter da se po tem datumu namembnost ni spremenila do odločanja, bi tožnica lahko spremenila namembnost objekta (v dvostanovanjsko stavbo) le z gradbenim dovoljenjem in le taka sprememba bi zadostila pogoju javnega poziva.
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - pogoji za vračilo - delovni stroj - gradbena dejavnost
Pojem „statični delovni stroji“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 je razumeti kot delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični, medtem ko so delovni stroji, ki se lahko premikajo, s kolesi ali s pomočjo drugih strojev, premični in ne morejo biti opredeljeni kot statični oziroma stacionarni delovni stroji. Demper ima kolesa in je namenjen nalaganju in prevažanju mineralne surovine znotraj delovišča in se torej med opravljanjem svoje osnovne funkcije lahko premika. Zato ga ni mogoče šteti za statični delovni stroj v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1. Enako sodi za nakladalce, katerih osnovna funkcija prav tako vključuje premikanje, tj. prevoz mineralne surovine znotraj delovišča - kamnoloma. Za pogonsko gorivo zadevnih delovnih strojev, tj. demperjev in nakladalcev, ni mogoče uveljavljati zahtevanega vračila trošarine.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev nadaljnje gradnje - napačna uporaba materialnega prava
V primeru del, ki so bila začeta v času veljavnosti ZGO-1 in za začetek katerih v skladu s tem predpisom ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, tudi v zvezi z dokončanjem teh del upoštevati določila ZGO-1.
omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo
Po presoji sodišča sta tudi v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ....com v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani ....si) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki). Tudi tem ocenam nasprotna stranka ne ugovarja.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - skrajšani postopek
Iz zakonskih določb ZNISESČP izhaja, da Republika Slovenija s tem zakonom za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali, prevzema izpolnitev obveznosti Banke do njenih upnikov, ki v času uveljavitve zakona še niso poravnane. Kadar je pred tem prišlo do prenosa sredstev iz računov pri Banki na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certrifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo in torej upnik nima več terjatve do Banke, Banka pa nima obveznosti, da jo izplača. Republika Slovenija po ZNISESČP ni prevzela izpolnitve tistih obveznosti Banke, ki so prenehale pred njegovo uveljavitvijo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - predkazenski in kazenski postopek - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Bistveno vprašanje v zadevi je, ali je z opravo posameznih preiskovalnih dejanj že uveden kazenski postopek zoper tožnika. Kot je navedla že toženka, se je v zvezi s tem vprašanjem že opredelilo Vrhovno sodišče RS, ki je v sklepu II Up 198/2013 pojasnilo, da se kazenski postopek uvede na zahtevo upravičenega tožilca, torej je v svojem začetku vezan na takšno zahtevo, oprava posameznih preiskovalnih dejanj v predkazenskem postopku pa ne pomeni, da je v teku sodni postopek (v smislu definicije iz prvega odstavka 19. člena ZKP). Ker gre v obravnavani zadevi za bistveno podoben primer, je pravilen zaključek iz izpodbijane odločbe, da v zadevi, za katero je tožnik uveljavljal dodelitev BPP, (še) ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče odobriti BPP. Oprava posameznih preiskovalnih dejanj (ki so šele v pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni akt) še ne pomeni, da je v teku formalni kazenski postopek kot sodni postopek varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah.
Z odpravo inšpekcijske odločbe, št. 06122-3377/2018-6 z dne 16. 10. 2018, je odpadla podlaga oziroma temelj za izdajo izpodbijanega sklepa, že to pa narekuje ugotovitev, da je bilo v postopku za izdajo tega sklepa kršeno materialno pravo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - upravna izvršba - neizpolnitev obveznosti - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Tožnik svoje nedenarne obveznosti tudi v naknadnem roku iz sklepa o dovolitvi izvršbe ni izpolnil, zato mu je prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom pravilno, in sicer skladno z določbami 298. člena ZUP, izrekel oziroma odredil plačilo zagrožene denarne kazni v znesku 1.000 EUR in mu obenem glede na to, da tožnik te obveznosti niti kasneje ni izpolnil, določil nov rok za izpolnitev obveznosti, ter mu zagrozil, da bo kot prisilno sredstvo uporabil novo oziroma naslednjo denarno kazen, če svoje naložene obveznosti ne bo izpolnil v danem roku.
EZ-1 člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/1. ZUP člen 214.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - neupravičen odjem električne energije - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po presoji sodišča bi morala toženka v obravnavanem primeru v obrazložitvi izpodbijane odločbe obrazložiti konkreten izračun neupravičenega odjema električne energije, upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje (omejevalce toka, obratovalne ure ter način upoštevanja že izmerjenih vrednosti električne energije) in relevantna določila Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije. Po presoji sodišča obrazložitev izpodbijane odločbe zgolj s citiranjem relevantnih določil SPDO ne zadošča. Pravica tožnika do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno oziroma svojo presojo okoliščin.
upravni postopek - nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - poziv k dopolnitvi vloge
Tožnikova vloga z dne 16. 2. 2018 je nerazumljiva in na njeni podlagi, niti na podlagi ostalih pisanj, ki jih je v tej zadevi vložil v upravni spis (dopisa z dne 15. 3. 2018 in z dne 8. 12. 2018), Komisija ni mogla vsebinsko odločiti, saj iz njih ni mogoče razbrati, katere pravice in na kakšni podlagi uveljavlja.
ZFPPIPP člen 21, 21/2, 390, 408, 408/2. ZDavP-2 člen 3, 3/4.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj - odpust obveznosti - prednostne terjatve - zamudne obresti
Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določa, da so v postopkih zaradi insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Citirana določba se nanaša na prispevke na splošno, zakon pa ob tem ne določa, da bi bile obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike iz citirane določbe izvzete.
Obresti, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, so pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno. To pomeni, da zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, kar za obravnavani primer pomeni, da niso bile odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti in jih je davčni organ utemeljeno naložil v plačilo tožniku. Četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 je po presoji sodišča v razmerju do določb ZFPPIPP lex specialis, zato ni utemeljeno tožnikovo stališče, da zamudne obresti niso prednostne terjatve, ker v 408. členu ZFPPIPP niso izrecno naštete.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Prosilci, ki samovoljno zapustijo azilni dom oziroma njegovo izpostavo ali naslov, na katerem so nastanjeni, nimajo več pravnega interesa za vodenje postopka.
mednarodna zaščita - dokazna ocena - splošna verodostojnost - tiralica - zaščita v izvorni državi - informacije o izvorni državi
Po presoji sodišča je ugotovitev verjetnosti tožnikovih izjav v obravnavani zadevi podlaga za dokazno oceno njegovih navedb o izpolnjevanju pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Vrhovno sodišče je že presodilo, da je s presojo (ne)verodostojnosti prosilčevih izjav opravljena presoja izkazanosti razlogov, s katerimi je prosilec utemeljeval prošnjo za mednarodno zaščito. Tožnik je imel možnost, da v postopku aktivno sodeluje in da se izjavi o dejstvih, ki so bila pomembna za odločitev.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 2, 2/2, 2/2-b.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - vračanje - zloraba postopka - pridržanje - postopek odstranitve tujca - zloraba postopka mednarodne zaščite - objektivno merilo - objektivni kriterij
Tožnik je podal namero za mednarodno zaščito v Centru za tujce šele potem, ko je prejel odločbo o nastanitvi v Center za tujce, po približno enem mesecu nastanitve v Centru, ko je postalo jasno, da je postopek njegove odstranitve iz Slovenije v izvorno državo v teku, čeprav bi namero lahko podal že prej. To pa po presoji sodišča potrjuje pravilnost zaključka tožene stranke, da je tožnik vložil prošnjo za mednarodno zaščito zgolj zato, da bi oviral ali preprečil postopek odstranitve, ker bi to lahko storil že dosti prej.
SZ-1 člen 87, 87/5, 87/6, 87/7. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 18, 21, 23.
javni razpisi - neprofitno stanovanje - oddaja neprofitnega stanovanja v najem
Tožena stranka se je strinjala, da je tožnik izkazal obstoj prvega pogoja (kronično obolenje zgornjih dihal ali astma), ni pa izkazal drugega pogoja (da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago, ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le–to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu). Stališče tožene stranke je pravilno. Iz 2. strani zapisnika je sicer razvidno, da gre za objekt v slabšem gradbenem stanju in da je potrebna celovita prenova. Vendar pa iz izvedenčevega mnenja na 7. strani zapisnika ni razviden obstoj vlage v stanovanju, v katerem je tožnik označil, da prebiva (mansardno, podstrešno stanovanje). Njeno navzočnost je izvedenec namreč ugotovil le v kletnem ali pritličnem stanovanju.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem določa, da si lahko najemodajalci stanovanjske razmere udeležencev razpisa ogledajo v komisiji (drugi odstavek 22. člena Pravilnika), kar je zgolj možnost in ne pravilo. Tožena stranka je to določbo konkretizirala v točki 7. Javnega razpisa tako, da je določila, da se bo ogled opravil nenapovedano le pri tistih prosilcih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali zadostno število točk glede na število razpisanih stanovanj. Ker tožnik ni zbral zadostnega števila točk, tožena stranka ni bila dolžna opraviti ogleda.
Tožnik ni upravičen niti do točk v zvezi s kategorijo 3.1.3. Upravičenost po tej točkovalni kategoriji namreč izpolnjujejo prosilci, pri katerih neprimerna površina na družinskega člana znaša od 8 do 12 m2. Iz tožnikove opredelitve velikosti celotne stanovanjske enote v „Opisu stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer“ (II. točka vloge) in v „Stanovanjskih razmerah“ (III. točka vloge) pa je razvidno, da presega navedeno stanovanjsko površino, saj je označil, da znaša 13,69 m2.
Skladno z navodili je tožnik označil točkovalno kategorijo 1.10., zaradi česar tožena stranka ni imela podlage za priznanje točk v zvezi s kategorijo 1.1. „Brezdomec, uporabnik barake“. Poleg tega je pravilno upoštevala tudi navedeno tožnikovo opredelitev stanovanjskih okoliščin v „Opisu stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer“ (II. točka vloge) in v „Stanovanjskih razmerah“ (III. točka vloge), ki že po naravi stvari izključujejo upravičenost do točk pod postavko 1.1. Nenazadnje pa je tožnik drugačne trditve v zvezi s stanovanjskimi okoliščinami podal šele v tožbi (da na naslovu ... ni prebival, ampak je imel tam le prijavljeno stalno prebivališče), kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto, ki je sodišče pri svoji odločitvi ne more upoštevati.
V postopkih javnega razpisa je treba upoštevati, da gre za poseben postopek, pri katerem je bistvenega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, kar pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do vseh udeležencev postopka, ki med seboj tekmujejo. Gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o tožnikovi pravici. Tožnik torej ob določenih, vnaprej predpisanih in izpolnjenih pogojih nima pravice do najema neprofitnega stanovanja, ampak so do tega upravičeni tisti prosilci, ki po opravljenem točkovanju zberejo največje število točk. Točkovanje se mora opraviti na podlagi dokumentov in meril, ki so za vse predpisana enako in se morajo za vse udeležence enako uporabljati, v interesu udeležencev pa je, da se postopek razpisa tudi čim hitreje zaključi.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2016) člen 31, 101. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - izčrpanje pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je vložila tožbo, še preden je bilo o zahtevku za preverjanje sklepa odločeno (oz. še preden je bil zahtevek za preverjanje sklepa sploh vložen), kar pomeni, da pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu niso izpolnjeni.
davčna izvršba - denarna kazen - izvršba s prisilitvijo - lastnik - vročitev - naslov za vročanje
Lastništvo na predmetnem zemljišču se je spremenilo po izdaji in izvršljivosti inšpekcijske odločbe. Odločilno je dejstvo za izdajo izpodbijanega sklepa, da pritožnik do izteka dodatnega roka navedene obveznosti ni izpolnil.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - obresti - obrazložitev odločbe
Med strankama je sporno le pravno vprašanje, do kakšne obrestne mere na višino glavnice terjatve je tožeča stranka upravičena za obdobje od 1. 1. 1993 do 31. 12. 2015, upoštevajoč pri tem ZNISESČP v povezavi s sodbo Velikega senata ESČP v zadevi Ališić in drugi. Ker tožena stranka na ugovor neenake obravnave tožnika v ugovoru zoper informativni izračun v izpodbijani odločbi niti v odgovoru na tožbo ni odgovorila je v tem ključnem elementu spora odločba ostala neobrazložena.
Ponovno štetje glasovnic ni dokaz, ki bi bil primeren za presojo (ne)veljavnosti identificiranih glasovnic ter tudi ne za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti pri delu volilnega odbora, ki se dokazujejo z zapisniki volilnih odborov in volilnim imenikom ter tudi ne za ugotavljanje, ali je napaka v Poročilu mogla biti popravljena s popravnim sklepom kot administrativna napaka. Ponovno štetje glasovnic tudi ni primeren dokaz, s katerim bi se ugotavljala (preizkušala) verodostojnost ugotovljenega volilnega izida v primeru zatrjevanih nepravilnosti v volilni kampanji, ki niso bile ugotovljene. Če obstoj nepravilnosti ni ugotovljen, pa zgolj majhna razlika v številu glasov v volilnem rezultatu tudi ne more biti razlog za arbitrarno preverjanje pravilnosti ugotovljenega volilnega izida s ponovnim štetjem glasovnic.