izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - škodovanje izvedbi sodnega postopka - škodni test - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - varovanje nemotenosti dela državnih organov
Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je podana, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Iz citiranega določila je razvidno, da morata biti kumulativno podana oba pogoja. Tako se je na izjemo mogoče sklicevati le, če bi razkritje podatka škodovalo izvedbi postopka, kar pomeni, da je ta izjema primarno namenjena varstvu sodnih postopkov.
Ker tožeča stranka, kot je tožena stranka pravilno ugotovila in obrazložila, škodnega testa ni izvedla na način, s katerim bi nastanek škode konkretno utemeljila, in je to le pavšalno in splošno zatrjevala, sodišče sodi, da dokaznemu bremenu za izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni zadostila. Kot je iz upravnega postopka razvidno, je tožena stranka zato škodni test izvedla sama, ter ob sklicevanju na mnenje ESČP, ki je navedlo, da so zahtevani dokumenti javno dostopni, ocenila, da ta izjema ni podana. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev izčrpno in jasno obrazložila, in ji v tem popolnoma sledi.
V obravnavanem primeru je šlo za obvestilo o vpisu stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v računalniško evidenco izdanih vozniških dovoljenj. Ta vpis je izvršila upravna enota po uradni dolžnosti. Zato so stroški, ki nastanejo v zvezi z vpisi v evidenco vozniških dovoljenj po uradni dolžnosti, stroški (zaradi) upravnega postopka.
Poleg tega je bila v konkretnem primeru vloga tožnikovega pooblaščenca potrebna za pravilno rešitev zadeve. Po prejemu te vloge je namreč organ na tožnika naslovil dopis o spremenjenem, krajšem datumu ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja. Tožnik je zato po presoji sodišča upravičen do povračila stroškov za vlogo v zvezi s popravkom datuma o ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja, posledično pa tudi do pritožbenih stroškov v zvezi z zavrženjem navedenih stroškov.
javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - neprofitno stanovanje - primerno stanovanje - invalid - posebni ugotovitveni postopek
Ne organ ne tožena stranka nista izvedla posebnega ugotovitvenega postopka, kjer bi glede na tožnikovo invalidnost I. kategorije in njegovo gibalno omejenost organ preveril, ali je tožniku namenjeno stanovanje primerno za človeka s takšno gibalno omejitvijo, kot jo ima tožnik in v katerem bi lahko tožnik podal tako dejstva kot dokaze v zvezi z zatrjevanimi okoliščinami njegove invalidnosti v zvezi z dodeljenim stanovanjem. Tako organ kot tožena stranka sta za tožnikovo invalidnost vedela med upravnim postopkom.
Tožena stranka je štela, da je tožnik prepozno uveljavljal dejstvo invalidnosti in nemožnosti dostopa do stanovanja, glede katerega mu pred dodelitvijo ni bilo omogočeno, da bi si ga ogledal oziroma ni bil zaslišan glede primernosti dodeljenega stanovanja glede na poznano okoliščino invalidnosti.
sprejem osebe v varovani oddelek - plačilo storitev - zavezanec za plačilo - molk organa - aktivna legitimacija
Socialnovarstveni zavod, ki je odločal kot organ oblasti, v postopku na prvi stopnji o namestitvi varovanke v socialnovarstveni zavod, v upravnem sporu ni upravičena nastopati v vlogi tožeče stranke.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo zamudnih obresti - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - res iudicata
Tožnica izpodbija 2. in 3. točko izreka odločbe in sklepa, o katerima je bilo s sodbo že pravnomočno razsojeno (res iudicata), zato tožba zoper 2. in 3. točko izreka odločbe in sklepa ni dopustna in jo je sodišče zavrglo.
Toženka je podala pravilno razlago 2. točke izreka odločbe in sklepa. Že po logiki stvari iz tako povzetega izreka ne more izhajati drugačna odločitev, kot da je bilo zahtevku delno ugodeno (in so bile obresti tožnici za tam opredeljeno obdobje priznane), torej v delu, v katerem zahtevku ni bilo ugodeno, pa je bil zahtevek zavrnjen.
ZGO-1 člen 156, 156/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
inšpekcijski postopek - posebni primeri pridobitve uporabnega dovoljenja - odločanje po uradni dolžnosti - zavrženje zahteve stranke
Inšpekcijski postopek, v katerem se izrekajo inšpekcijski ukrepi, je postopek, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti zaradi varstva javne koristi. Tožnika zato nimata pravice zahtevati začetka postopka, v katerem bi se jima izdala inšpekcijska odločba z izrečenim ukrepom po 156. členu ZGO-1.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - retroaktivna uporaba zakona
V obravnavanem primeru je bil z izpodbijano odločbo davek od nenapovedanih dohodkov tožniku odmerjen po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena ZDavP-2, tj. po 70 % davčni stopnji, obenem pa tudi za dohodke, ki izvirajo iz obdobij pred 1. 1. 2009, saj se davek tožniku odmerja za davčno obdobje od vključno 1. 1. 2007 do 31. 12. 2014. To pomeni, da je davčni organ v obravnavanem primeru pri izdaji izpodbijane odločbe uporabil sedaj razveljavljeni del 68.a člena ZDavP-2. Zaradi razveljavitve in ker v obravnavanem primeru še ni bilo pravnomočno odločeno, davčni organ po presoji sodišča razveljavljenega tretjega in četrtega odstavka 68.a člena ZDavP-2 v predmetni zadevi ne bi smel uporabiti. S tem je bilo pri obravnavani odmeri davka od nenapovedanih dohodkov tožniku materialno pravo napačno uporabljeno.
Davčni organ je v obravnavani zadevi pravilno uporabil določbo drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP v besedilu v veljavi do 25. 4. 2016 (torej tudi ob začetku postopka osebnega stečaja, tj. dne 23. 6. 2015), ki je kot prednostne terjatve določila tiste nezavarovane terjatve iz naslova prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Davčni organ tožnika pravilno terja za plačilo dolgovanih obveznosti iz naslova plačila prispevkov za socialno varnost, nastalih v zadnjem letu pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki sodijo med prednostne terjatve, na katere sklep o odpustu obveznosti ne učinkuje.
upravni spor - odpravljena odločba prvostopenjskega organa in vrnitev v ponoven postopek - odpravljena odločba tožene stranke - koncesije
Postopek, ki je tekel na zahtevo tožnice za podelitev koncesije za rabo podzemne vode iz vrtine X. za stekleničenje in proizvodnjo pijač se je vrnil v stanje pred izdajo odločbe Vlade RS št. 35501-45/2010/231 s 13. 7. 2018, s katero je bila ta zahteva zavrnjena. Ker je prvostopenjski organ izpodbijano odločbo oprl na navedeno (pravnomočno odpravljeno) odločbo Vlade RS, je po presoji sodišča odpadla podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, saj se je stanje v zvezi s tožničinim zahtevkom za podelitev te koncesije, kot rečeno, vrnilo v stanje pred izdajo odločbe Vlade RS s tem v zvezi.
Terjatve, ki je predmet sklepa o davčni izvršbi, ni mogoče šteti za nelikvidno terjatev, ne glede na to, ali je dolžnik zoper sklep o davčni izvršbi sprožil upravni spor. ZDavP-2 namreč v tretjem odstavku 157. člena določa, da pritožba, vložena zoper sklep o izvršbi, ne zadrži začete davčne izvršbe. Do zadržanja izvršbe lahko v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZDavP-2 pride le, če davčni organ oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi, in po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi zadrži začeto davčno izvršbo. Na podlagi teh določb lahko davčni organ doseže poplačilo svoje terjatve še preden je odločeno o tožnikovi pritožbi. Gre torej za terjatev, ki je izvršljiva, kot takšna pa je po svoji pravni naravi primerljiva s civilno terjatvijo, priznano s pravnomočno sodbo, ki kot taka ne more veljati za sporno.
Evidentiranje pravnih posledic pobota (t.j. zmanjšanja terjatve tožene stranke) je procesno dejanje in ne predstavlja odločanja o tožnikovi pravici ali obveznosti in se izvede neposredno na podlagi zakona, konkretno 93. člena ZDavP-2.
mednarodna zaščita - resna škoda - informacije o izvorni državi - subsidiarna oblika zaščite - dokazna ocena
Ob upoštevanju tožnikovih izjav bi tožena stranka morala presojati dostopne specifične in splošne informacije v zvezi s preprodajalci kot subjekti resne škode (tretja alineja 24. člena ZMZ-1). S tega vidika pa bi se najprej morala določno opredeliti tudi do tožnikovih izjav „da ga je strah, da bi mafijska združba izvedela, da jih je izdal, kar sumijo“ in „ko je mamila dostavil zadnjič, preprodajalcu ni dal denarja; preprodajalec naj bi ga zaradi tega večkrat iskal na domu, pa so mu vedno rekli, da njega ni doma“. Z jasnimi razlogi bi torej morala oceniti njihovo skladnost in verjetnost ter morebitno nasprotovanje ustreznim dostopnim specifičnim in splošnim informacijam, ki bi jih morala pridobiti (tretja alineja tretjega odstavka 21. člena ZMZ-1).
V nasprotju s statusom begunca presoja upravičenosti do statusa subsidiarne zaščite nima tolikšnega poudarka na prosilčevih osebnih okoliščinah.
Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 12, 15, 30. ZTFI-1 člen 42, 426, 426/2, 479.
trg finančnih instrumentov - zloraba trga finančnih instrumentov - trgovanje z delnicami - cena delnic - tržna manipulacija - kazalniki tržne manipulacije - tožbena novota
Nacionalnemu sodišču ni prepovedano ugotavljanje, da subjektivni element indicira obstoj konstitutivnih elementov tržne manipulacije, a obstoj pravega interesa ni predispozicija za ugotovitev, ali je prišlo do tržne manipulacije; ocena, ali je do manipulacije prišlo, moja temeljiti na objektivnih faktorjih, pri čemer pa resnični interes za nakup/prodajo zadevnih vrednostnih papirjev lahko podpre ugotovitev takšnih objektivnih faktorjev.
MAR v prvem odstavku 34. člena (prvi pododstavek) jasno vzpostavlja pravilo o objavljanju ukrepov, in to takojšnjem, pri čemer se poleg vrste in narave kršitve objavi tudi identiteto dotične osebe. Takšen mehanizem ne služi le generalnopreventivnemu zastraševanju javnosti in informiranju udeležencev na trgu, temveč ima tudi dodatni namen sankcioniranja kršitelja, pri čemer je takšna objava v načelu obvezna. Le če na podlagi presoje v posameznem primeru organ oceni, da bi bila objava identitete nesorazmerna, lahko pride do odloga objave, anonimizirane objave ali neobjave, pri čemer se sklep objavi anonimno in v skladu z nacionalnim pravom, kadar takšna objava zagotavlja učinkovito varstvo osebnih podatkov. Ni torej na toženki, da primarno presoja, ali je objava potrebna, ker je objava praviloma obvezna.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, na podlagi česa je tožena stranka zaključila, da predstavlja sporna gradnja gradnjo novega objekta, zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 14.
Da je tožeča stranka tista, ki naroča izdelavo obravnavanega izdelka, sledi tudi iz izjave predstavnikov družbe B., kar pomeni, da je pravilen zaključek tožene stranke, da je tožeča stranka naročnik in distributer obravnavanega izdelka potrošnikom in je zato kot nosilec živilske dejavnosti zavezana spoštovati predpise, ki zadevajo varnost živil in na katerih temelji izpodbijana odločitev.
mednarodna zaščita - informacije o izvorni državi - notranja zaščita - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda - samovoljno nasilje - obstoj oboroženih spopadov
Tožnik je med razlogi za vložitev prošnje navedel, da v domačem kraju trpi zaradi vojne med Indijo in Pakistanom, zaradi tega umre tudi dosti ljudi. S tem uveljavlja razloge za subsidiarno zaščito. Tožena stranka je v postopku vpogledala v različna poročila za leto 2019 in 2020 iz katerih je razvidna splošna varnostna situacija v Pakistanu. Po podatkih EASO je bilo leta 2003 za območje Kašmirja, ki je razdeljen med Indijo in Pakistan, dogovorjeno premirja, ki pa je nenehno kršeno. Kršitev je rekordno število od leta 2018. Leta 2019 je zaradi bitk vzdolž linije nadzora umrlo okoli 60 civilistov. V celem času pa naj bi umrlo med 30.000 in 100.000 civilistov. Po ceni EASO predstavlja Kašmir največji in najbolj militirizirani teritorialni spor na svetu. Že navedeno po oceni sodišča nakazuje na visoko stopnjo samovoljnega nasilja na območju iz katerega prihaja. Ker je tožena stranka, ne glede na standarde iz sodbe v zadevi Elgafaji (C-465/07), v izpodbijani odločbi le povzela določene informacije o izvorni državi, obenem pa ni preverila, kakšna je dejanska stopnja ogroženosti, ki bi ji bil tožnik, glede na izjave, da živi v Kašmirju blizu indijske meje, na tem območju izpostavljen, je ostala odločba pomanjkljivo obrazložena glede razlogov o odločilnem dejstvu (stopnja samovoljnega nasilja, ki bi tožniku samo zaradi navzočnosti na navedenem ozemlju, na katerem obstaja nasilje, utegnilo povzročiti resno škodo).
Iz razlogov izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka v zvezi z možnostjo notranje zaščite upoštevala tožnikove osebne okoliščine.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - iz izvršbe izvzeta sredstva
V obravnavanem postopku, katerega predmet je sklep o ustavitvi postopka (zaradi plačila dolga), se tožnikovi ugovori (da plačilo dolga ni bilo zakonito izvedeno) niso presojali. Slednje namreč ni bilo predmet izpodbijanega sklepa o ustavitvi davčne izvršbe in se v navedenem postopku ni ugotavljajo.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - prekluzija - pravica do izvedbe dokaza - neverodostojne izjave - prevod
Sodišče se strinja z zaključkom tožene stranke v izpodbijani odločbi v zvezi z razlogi, s katerimi tožnik utemeljuje svojo prošnjo, da so njegove izjave v zvezi s tem že same po sebi neprepričljive in malo verjetne, njegove izjave pa tudi niso skladne z vsebino dokumentov, ki jih je predložil v podporo svojim izjavam in ker ni verodostojno predstavil svojih razlogov za zapustitev izvorne države, tožena stranka upravičeno dvomi v obstoj dogodkov, ki jih je izpostavil kot ključne pri odločitvi, da zapusti Afganistan.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8(3), 8(3)-d.
mednarodna zaščita - odvzem prostosti - objektivno merilo - zloraba postopka - strah - odločba o vrnitvi - napačna uporaba materialnega prava
ZMZ-1 v določbi tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ne vsebuje zahteve po „objektivnih merilih“, ki jo sicer vsebuje člena 8(3)(d) Direktive o sprejemu 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, za sklepanje o utemeljeni domnevi, da je prosilec prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, če je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito; poleg tega pa Direktiva o sprejemu 2013/33/EU ne vsebuje določbe, da je treba objektivna merila določiti v zakonu, kakor je to določeno v primeru pridržanja po Uredbi EU št. 604/2013 (člen 2(n)).
Tožena stranka dejstev v zvezi z razlogi, zaradi katerih je tožnik prišel v Slovenijo, ni vključila v utemeljevanje domneve, pa bi jih morala, zato je s tega vidika obrazložitev pomanjkljiva, zaradi česar tudi ni pravilno uporabila objektivnega merila.
Druga napaka v uporabi materialnega prava je v tem, da tožena stranka ukrepa pridržanja ni obravnavala individualno glede na okoliščine v zvezi s prosilcem in skladno z načelom sorazmernosti oziroma testom nujnosti.
Direktiva o sprejemu 2013/33/EU izrecno določa kot pogoj za pridržanje po členu 8(3)(d), da je prosilec pridržan zaradi postopka vračanja v skladu z Direktivo 2008/115 in se v nadaljevanju v tej zvezi sklicuje na odločbo o vrnitvi in ne na sodno odločbo, izdano v kazenskem postopku, o izgonu.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZEKom-1 člen 192. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev (2018) člen 31.
upravni spor - tožba zaradi varstva človekovih pravic - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - sklep o izbiri dražitelja - drugo učinkovito sodno varstvo - redni upravni spor - zavrženje tožbe
Na podlagi tožbe operaterja na trgu telekomunikacijskih storitev zoper odločbo o dodelitvi frekvenc sodišče presoja tudi elemente (ne)zakonitosti v t.i. neupravni fazi vodenja javnega razpisa.
ZTuj-2 člen 37. ZZSDT člen 12, 17, 18, 42. ZDR-1 člen 217a, 217a/1, 217a/1-15.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - odločba o prekršku
Odklonitev soglasja k enotnemu dovoljenju velja tudi, ko gre za podaljšanje dovoljenja.
Tožnik trdi, da zavod ni ugotavljal, da ni izpolnjen pogoj iz 1. ali 2. alineje prvega odstavka 18. člena ZZSDT. Po presoji sodišča taka ocena zavoda ni bila potrebna, saj je bila tožnikovemu delodajalcu izrečena globa po 15. točki prvega odstavka 217.a člena ZDR-1. Zgolj dejstvo, da je bila v prekrškovnem postopku izrečena globa in da je odločitev pravnomočna, zadostuje za to, da zavod soglasja k podaljšanju dovoljenja ni izdal, zaradi česar tožena stranka ni mogla odločiti drugače.