preživnina za otroka - obrazloženost sklepa - neobrazloženost sklepa - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nemožnost preizkusa sklepa - popravni sklep - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Iz vsebine izpodbijanega sklepa ni moč nedvoumno razbrati, ali se je sodišču prve stopnje primerila pisna pomota, ali pa je znesek 300,00 EUR, ki se omenja v obrazložitvi, iz določenih, sicer izrecno nenavedenih razlogov, v izreku namenoma znižan na 200,00 EUR. Ni torej povsem jasno, kakšna je bila prava volja sodišča prve stopnje. Ugotovljenega neskladja ni mogoče sanirati s popravnim sklepom. Gre za procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jo pritožbeno sodišče prav tako ne more odpraviti.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - nadomestitev soglasja starša - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - prešolanje učenca osnovne šole - kršitev pravice do izjave v postopku - pritožba, vložena po izteku roka
Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve. Njihova izdaja je omejena na nujne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. Ni dvoma, da je treba k izdaji začasnih odredb pristopati restriktivno, ker imajo v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev.
DRUŽINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSK00076144
ZZZDR člen 51. DZ člen 67, 69, 70. OZ člen 86, 119. ZGD-1 člen 38a, 505, 526. SPZ člen 72, 72/2, 72/3.
ničnost pravnega posla - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - upravljanje s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem - oderuška pogodba - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca
Tožeča stranka po oceni pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da je druga toženka v času sklepanja spornih poslov vedela, da je poslovni delež v drugi tožnici skupno premoženje prvega tožnika in prve toženke, pri čemer v tej zvezi ne zadostuje domneva o skupnem premoženju, ki bi bilo pridobljeno med trajanjem zakonske zveze. Ta domneva velja namreč v razmerju med zakoncema, zato tretji osebi ni mogoče naložiti procesnega bremena, da dokaže, da premoženje ni skupno, temveč posebno premoženje enega od zakoncev.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - imenovanje skrbnika - izvedensko mnenje - naloge skrbnika
Pri imenovanju skrbnika sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil ter če je sposoben razumeti njihov pomen, posledice, in je to v njegovo korist. Upošteva tudi želje sorodnikov, če so te v varovančevo korist.
skrbništvo za otroka - stiki - stari starši - stiki otroka s starimi starši
Mld. A. A. ima določene želje in preference, ki jih je treba pri njeni starosti (čez nekaj mesecev bo dopolnila 11 let) upoštevati. Poleg tega je A. A. v zadnjem času doživela vrsto sprememb. Dobila je novo družino, zamenjala je šolo, dobila nove sošolce, zasedena je z vrsto šolskih in obšolskih dejavnosti. Vse te okoliščine že same po sebi vplivajo na to, da je časa za stike z ostalimi sorodniki (starimi starši) manj.
stiki otroka s starimi starši - mnenje otroka - načelo alternativnosti - stiki v korist otroka
Po naši zakonodaji je otrok osrednji subjekt v zadevah, ki se nanašajo nanj, kar pomeni, kot to pravilno izpostavi pritožba, da ima pravico biti slišan, a kot dodaja pritožbeno sodišče, v skladu s svojo zrelostjo, čemur sledi tudi določba prvega odstavka 96. člena ZNP-1. Citirani člen ob predpostavki otrokove sposobnosti razumevanja pomena postopka in posledic odločitve v realizacijo ponuja tri alternativne možnosti podaje otrokovega mnenja, ki so enakovredne.
ZPND člen 22a, 22a/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 329, 329/4, 339, 339/2, 339/2-8.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - utemeljenost predloga po zpnd - vodenje postopka - zaslišanje stranke - trditve o novih dejstvih - dokazovanje z izjavo stranke - dokazni predlog za zaslišanje priče - neizvedba naroka - nevezanost sodišča na dokazni sklep - kršitev pravice do izjave - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Obrazložitev sodišča prve stopnje, da ponovno zaslišanje predlagateljice ne bi privedlo do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, predstavlja nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno. Posledično je dejansko stanje ostalo nerazčiščeno, ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala, da je nasprotni udeleženec njo in njeno hčer zasledoval oziroma da ni šlo za naključna srečanja, pa najmanj preuranjena.
OZ člen 86, 94, 99. ZN člen 47. ZZZDR člen 12, 17, 60.
kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - ničnost sporazuma - izpodbojnost sporazuma - pisne izjave prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Sodišče prve stopnje je tožnico pozvalo, da pojasni, zakaj predlaga še ustno zaslišanje prič, katerih pisne izjave so bile predložene, vendar slednja tega nista pojasnila.
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do dejstva, da v delu, ko tožnica uveljavlja napake volje, pravni posel ni ničen, temveč izpodbojen (94. člen OZ).
V skladu z 12. členom ZZZDR ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, zanju enake pravna posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Za presojo, ali je med dvema osebama obstajala zunajzakonska skupnost, je potrebno napraviti celovito in kritično analizo vseh relevantnih okoliščin posameznega primera.
S tem, ko sta si premoženje sporazumno razdelila, pa sta se sporazumela tako o obsegu, kot o deležih na premoženju, ne glede na dejstvo, da sam delež posameznega partnerja na skupnem premoženju, ni bil določen. Sodišče prve stopnje pa ima o slednjem ustrezne razloge v 26. točki obrazložitve.
preživljanje bivšega zakonca - rok za vložitev tožbe - razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - zadostna sredstva za preživljanje - izročilna pogodba
Pravnomočno je že odločeno o pravilni odločitvi sodišča prve stopnje, ki je nepravdni postopek ustavilo in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa nadaljevalo postopek po pravilih pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v skladu z 19. členom Zakona o nepravdnem postopku- ZNP-1, (II N 320/2021 z dne 5. 10. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 913/2022 z dne 9. 1. 2023), zato sodišče druge stopnje na tovrstne pritožbene navedbe ponovno ne odgovarja.
V predmetnem postopku je sporno, ali je tožnica upravičena od toženca kot bivšega zakonca zahtevati preživnino. Slednje pa po oceni sodišča druge stopnje, tudi upoštevaje dejstvo, da je tožnica bila solastnica navedenih nepremičnin do ene polovice, predstavlja premoženje, ki bi tožnici omogočalo sredstva za preživljanje in z izročitvijo katerih si je slednja prav to - popolno dosmrtno oskrbo, tudi izgovorila, ko je sklenila Sporazum. S tem pa ima tožnica zadostna sredstva za preživljanje in pogoji iz 100. člena DZ niso izpolnjeni.
spor iz družinskih razmerij - rejništvo - oddaja v rejništvo - soglasje staršev - pravica do stikov - stiki otroka s starimi starši - sprememba ureditve stikov - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - spremenjene okoliščine - bistveno spremenjene razmere - sodna poravnava - meje pravnomočnosti
Vsaka sprememba, dogodek ali pripetljaj ne more že nujno voditi v vnovično sodno pretresanje razsojenih vprašanj. Za poseg v pravnomočno odločitev morajo biti podani posebej utemeljeni razlogi - sprememba bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev, v tem primeru prvotna določitev stikov.
odvzem otroka staršem - posvojitev otroka - aktivna legitimacija - postavitev otroka pod skrbništvo - ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami - podelitev starševske skrbi sorodniku - postopek za varstvo koristi otroka
Prvi trije predlagatelji so stari starši in stric sina nasprotne udeleženke, četrta predlagateljica pa je partnerka tretjega predlagatelja. Iz navedb v predlogu izhaja, da želijo prevzeti dejansko skrb za otroka (predvsem stari starši) in ga, če se izkaže, da ga je mati zapustila in je njena prava volja, da ga odda v posvojitev, sami posvojiti (otrokov stric in njegova partnerka). Upoštevaje določbi ZNP-1 (106. in 122. člen) je odločitev, da niso aktivno legitimirani za vložitev predlogov za odvzem otroka staršem in za posvojitev ter predlaganih začasnih odredb, pravilna. Splošne zakonske določbe o udeležbi ne širijo kroga predlagateljev, določenih v posebnih določbah ZNP-1. Določbe o postopku za podelitev starševske skrbi sorodniku ne pridejo v poštev, ker je ta institut po zakonu predviden za primer, ko otrok nima živih staršev (231. člen DZ).
Predlagatelji domnevajo, da je mati otroka zapustila in ga oddala v posvojitev. V taki situaciji imata prva dva predlagatelja v skrbi za korist otroka legitimacijo za začetek postopka za postavitev otroka pod skrbništvo (113. člen ZNP-1), zakon pa določa tudi postopek za ureditev stikov med otrokom in drugimi osebani (142. člen DZ). Pritožniki niso izkazali, da bi začeli katerega od teh postopkov. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, pa pri sodišču prve stopnje teče postopek za varstvo koristi otroka. Da bi bil otrok prepuščen sam sebi in da pristojni CSD ne bi ukrenil tega, kar je treba za zavarovanje njegove korist, tako ni izkazano.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00075490
ZD člen 28, 39, 52. DZ člen 74, 74/1. ZZZDR člen 59, 59/1. OZ člen 299, 299/2.
zapuščinski postopek - spor glede obsega zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - obračunska vrednost zapuščine - spor med dediči zaradi vračunavanja darila v dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vrnitev daril - vračanje daril v zapuščino - določitev vrednosti daril - dobrovernost pridobitelja - poštenost posestnika zapuščine - začetek teka obresti
Ker se domneva, da sta delež zakoncev skupnem premoženju enaka, je treba pri računanju obračunske vrednosti zapuščine šteti, da je dedinja za časa življenja s strani zapustnice prejela polovico tega zneska.
Tedaj, ko nujni dedič zahteva izročitev ali vrnitev denarne protivrednosti darila v zapuščino, lahko zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti po splošnem pravilu drugega odstavka 299. člena OZ od vložitve tožbe naprej. Ni razloga, da bi zamudne obresti tekle že prej, saj preden dedič ne izve, da bo terjan za vračilo darila, ne more biti v zamudi. ZD v 39. členu določa, da velja obdarjenec glede darovane stvari, ki jo mora vrniti, za poštenega posestnika do dneva, ko je zvedel, da se zahteva vrnitev darila. To pa je praviloma vložitev tožbe. Dobrovernost in zamuda nimata zveze z načinom ugotavljanja vrednosti darila (52. člen ZD; po stanju ob daritvi po vrednosti ob smrti).
DZ člen 7, 138, 140, 140/2, 141, 141/7, 154, 166, 174, 189, 190. ZIZ člen 226. ZNP-1 člen 103.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev stikov med staršem in otrokom - stiki med očetom in otrokom - odtujitev otroka od roditelja - zavračanje stikov - določitev preživnine za otroka - prešolanje učenca osnovne šole - nadomestitev soglasja starša - opravičenje izdaje začasne odredbe - trening starševskih veščin - udeležba na edukacijskih delavnicah - kršitev začasne odredbe - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Sodišče si je med postopkom z ukrepi, ki jih ima na voljo po zakonu, več let zaman prizadevalo ponovno vzpostaviti porušeni odnos med sinom in očetom. Oče si je ustvaril novo družino v okolju, kjer sin nima socialne mreže. Ker bi zaupanje otroka v varstvo in vzgojo očetu zahtevalo, da se najstnik iz okolja, v katerem dobro funkcionira, preseli v zanj povsem novo okolje in to k staršu, ki ga kljub pomoči strokovnjakov vztrajno odklanja, bi bila taka odločitev v nasprotju z načelom sojenja v korist otroka.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - postopek izdaje začasne odredbe - več predlogov za izdajo začasne odredbe - pravica do izjave v postopku - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - načelo najmilejšega ukrepa - stiki v času otroških počitnic - začasna odredba o preživljanju otrok - začasna določitev preživnine - verjetnost nastanka škode - največja korist otroka - otrokove potrebe - postavitev kolizijskega skrbnika - zavrnitev predloga - konfliktnost med starši
Otrokova ogroženost in obstoj škode oziroma njen verjeten nastanek sta pravna standarda, ki ju je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen, je treba interpretirati v luči zavarovanja širše koristi otroka. Družinski postopki v primerih podrobnejšega ugotavljanja starševskih sposobnosti s postavitvijo izvedencev ali ob številnih predlogih strank za izdajo začasnih odredb praviloma trajajo daljši čas. Zato zgolj možnost zagotavljanja najnujnejših eksistencialnih potreb otroka s strani enega od staršev in hkrati nezmožnost zagotavljanja ostalih potreb, ki bi otroku omogočale zdrav intelektualni in socialni razvoj, predstavlja ogroženost, ki utemeljuje začasno ureditev preživnine.
Pri omejitvi stikov mora sodišče pretehtati med koristmi in slabostmi, ki jih prinaša izdaja začasne odredbe, in ob tem upoštevati, da gre za grob poseg v pravico do stikov. Ta je upravičen le, kadar je to nujno potrebno, da se prepreči otrokova ogroženost, ter terja zadržan pristop. Dokazni postopek je pokazal, da sta oba starša sposobna zadovoljevati potrebe starejše hčerke, kar si medsebojno priznavata, in da je deklica na oba čustveno navezana. Po oceni pritožbenega sodišča zato posebni nadzor strokovnih delavcev nad izvajanjem stikov ni potreben in obstaja večja verjetnost, da bi bilo daljše izvajanje tako omejenih stikov deklici v škodo.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1, 162/1-6.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - sprememba sklepa o začasni odredbi - začasna odredba o preživljanju otrok - dogovor o preživljanju - pravnomočna odločitev - ureditvena začasna odredba - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otrokovega preživljanja
Pravnomočna odločitev o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo ne predstavlja samostojne podlage za spremembo začasne odredbe o preživljanju otrok, temveč mora biti za izdajo nove začasne odredbe izpolnjen pogoj ogroženosti.
ukrep omejitve starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi - določitev obsega stikov - pravica do stikov - izvrševanje stikov - sprememba ureditve stikov - omejitev stikov - vzdrževanje stikov v korist otroka - mnenje otroka - odvzem otroka staršem - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - vloga centra za socialno delo - začasna odredba v družinskih sporih
Ob izkazanih lastnostih nasprotnega udeleženca (osebnostna motnja narcisističnega in deloma disocialnega tipa) ni moč pričakovati, da bi ta zmogel ustrezno v celoti izvajati starševsko skrb. Vendar bi prekinitev stikov z njim hkrati verjetno rodila hud odpor do nasprotne udeleženke in institucij, ki mu v dani situaciji sicer lahko pomagajo, kar bi pomenilo, da bi mld. A. ostal brez varne povezave z obema od staršev in strokovne pomoči, kar pa nedvomno ni v njegovo korist.
Mld. A. je bil zaradi družinske situacije izpostavljen že kar nekaj spremembam (razpad družine, nastanitev v zavod, različni načini stikov idr.). Višje sodišče se strinja, da je to, da stiki v obsegu, kot so določeni sedaj, že potekajo, pomembno za odločitev; če kaj, mld. A. zaradi siceršnjih neugodnih družinskih razmer potrebuje predvidljivost in stabilnost. Pri tehtanju med manjšimi spremembami sedanjega obsega stikov in ohranitvijo le-tega je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost slednjemu.
začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stopnja verjetnosti - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - izjemen ukrep - ugoditev pritožbi
Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-410/01 z dne 14. 2. 2002 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka, ki pa mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti.
nasilje v družini - družinsko nasilje - psihično nasilje - zasledovanje - nevladna organizacija - dokazna ocena priče - prepoved približevanja - video posnetek - pravica do izjave
Nasprotni udeleženec je bil zaslišan v tem sodnem postopku, kar mu je v polni meri zagotovilo pravico do izjave, ne ZPND ne kakšen drug zakon pa ne določa, da bi morale nevladne organizacije v neformalnih in pravno nezavezujočih postopkih pomoči žrtvam družinskega nasilja opraviti razgovor oziroma omogočiti izjavo (domnevnemu) storilcu.
DZ člen 139, 151, 151/3, 157, 161. ZPPreb-1 člen 5, 5/5, 10, 10/1, 10/6, 45, 45/1, 45/1-6.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - nadomestitev soglasja starša - začasno prebivališče - prijava prebivališča - prepoved približevanja - nasilje v družini
Na podlagi verjetno izkazanih ugotovitev, da bi bila otroka v primeru nadaljnjega skupnega bivanja družine priča ravnanjem, ki bi ju spravljalo v resno stisko in ki je v starosti, v kateri sta, ne bi zmogla prenesti, da je dejanska skrb za otroka ta čas dejansko pri materi in da je v okviru te skrbi zmogla otrokoma samostojno urediti novo prebivališče, ne more pa sama poskrbeti za pravno urejenost položaja, nastalega z (začasno) preselitvijo, je njen predlog, naj se z začasno odredbo določi začasno prebivališče na naslovu najemnega stanovanja, utemeljen.