skupno starševstvo - sklep o začasni odredbi - denarna kazen - obveznosti v zvezi s šolanjem otrok - varstvo koristi otroka - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vpis otroka v osnovno šolo
Glede pritožbenih očitkov, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi priči B. B. in C. C., pritožbeno sodišče odgovarja, da pri odločanju o izdaji začasne odredbe ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da je z začasno odredbo nemudoma treba zavarovati koristi mld. otrok.
Sodišče druge stopnje na tem mestu izpostavlja, da glede na zgoraj opisane okoliščine primera odgovornosti za odločitev sodišča prve stopnje ne gre prelagati na ramena mld. A., ki bo kmalu dopolnila 6 let. Za odločitev, da je v njeno največjo korist, da se šola v X., ne govori zgolj njeno izraženo mnenje, temveč predvsem na druge okoliščine primera, zlasti dejstvo, da je v [...] okolju dalje časa živela, da je vanj bolj vpeta, da ima tam bolj razvejano socialno mrežo, da je bolj navajena na [...] narečje in da bo z vrstniki iz vrtca, ki jih pozna, nadaljevala tudi osnovnošolsko izobraževanje, kar pomeni, da bo njen prehod v osnovno šolo lažji. Vse to kaže na to, da se na [...] počuti bolj domače kot v [...], da bo s tem zagotovljena določena kontinuiteta in stabilnost v njenem življenju, zato je v njeno največjo korist, da tam začne z osnovnošolskim izobraževanjem.
preživljanje otroka - določitev preživnine za otroka - odmera preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Na podlagi različnih okoliščin je sodišče utemeljeno sklepalo, da očetovi mesečni dohodki niso zgolj denarna socialna pomoč, tudi od leta 2021, ko jo dejansko prejema; prej (vsaj od l. 2017) je bil zaposlen, kar izhaja iz predloženih pogodb in čemur pritožnik konkretno niti ne nasprotuje. V 18. točki obrazložitve sodišče prve stopnje razumno pojasni, zakaj je sklepalo, da zasluži več, kot je možno ugotoviti z listinami in preko podatkov o uradnih prejemkih - tudi ko je prejemal socialno pomoč, je materi pisal, da dela.
nadomestitev soglasja - soglasje staršev - vpis otroka v osnovno šolo - ogroženost otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih
Odločitev temelji na ugotovitvi, da soglasja med staršema o tem, v katero osnovno šolo naj se njuna hči vpiše, ni. Otrok je zaradi tega ogrožen in je soglasje starša treba nadomestiti. Ker pa so podane okoliščine, ki podpirajo vpis otroka v osnovno šolo, za katero se zavzema mati, je treba nadomestiti soglasje očeta.
začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - začasna določitev preživnine - dolžnost preživljanja otrok - dodelitev otroka očetu
Otroka sta formalno zaupana v varstvo in vzgojo materi, dejansko pa že dve leti živita z očetom. Z materjo stikov nimata. Mati dnevnega varstva in skrbi za otroka ne izvaja. Otroka stike z materjo zavračata, ponovna vzpostavitev stikov pod nadzorom CSD ni bila uspešna. Opisana (trenutna) družinska dinamika terja (že) začasno spremembo ureditve varstva in vzgoje otrok. Verjetnost, da sta otroka udeležencev postopka ogrožena, je brez dvoma verjetno izkazana.
Znižanje kakovosti življenja otrok je zanje ogrožujoče, glede na to, da je celotna skrb za otroka na predlagatelju, pa tudi nevzdržno, saj mati ni pridobitno nezmožna.
DZ člen 157, 157/2, 160, 161. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31.
ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - ureditvena začasna odredba - ukrep prepovedi približevanja - družinsko nasilje - žrtev nasilja v družini - odtujitev otroka od roditelja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sum spolne zlorabe - stiki pod nadzorom - začasna določitev stikov - odločanje o stikih z otrokom - domneva
CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji javnega interesa. Opravlja torej naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca.
Stiki z nerezidenčnim staršem so otroku v korist, velja le, če ni kakšnih posebnih okoliščin. Če pa je (z verjetnostjo) izkazano nasilje starša nad otrokom, je domneva o koristnosti stikov obrnjena, domneva se, da stiki niso v korist otrok in da starš, ki izvaja nasilje, nima stikov.
Sodišče mora v skladu z Istanbulsko konvencijo zagotoviti, da stiki ne ogrozijo otroka in starša, ki sta žrtev nasilja. S strani strokovnih delavcev CSD nadzorovani stiki sicer preprečijo fizično nasilje, niso pa garancija, da otroku ne bo nastala škoda na duševnem zdravju in razvoju.
Pravilna je ugotovitev, da ogroženost mladoletnih otrok zaradi neizvajanja stikov ni podana.
začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - oče
Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev in je po poteku tega obdobja ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati (drugi odstavek 163. člena DZ).
Na podlagi tako podanega mnenja, ko se CSD dejansko ni opredelil do izvajanja stikov v trajanju ene ure enkrat na teden, sodišče druge stopnje kljub izrečenemu ukrepu po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), ne vidi razloga, da se stiki med ml. otrokom v starosti devetih mesecev ne bi mogli izvajati v trajanju ene ure vsakih 7 dni in se bo na ta način ohranila ustrezna povezanost med otrokom in staršem, kar je tudi namen stikov.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja - prepoved približevanja določeni osebi - stiki z otrokom - ogroženost v družini - psihično nasilje - fizično nasilje
Četrti odstavek 22.b člena ZPND določa le, da mora biti predlog za izrek ukrepov po 19. členu ZPND podan v roku šest mesecev od zadnjega nasilnega dejanja in ne, da sodišče lahko upošteva le tisto nasilje v družini, ki je bilo storjeno v zadnjih šestih mesecih pred podajo predloga za izrek ukrepov. V postopku izreka ukrepov sodišča zaradi nasilnih ravnanj v družini je treba ugotoviti oziroma dokazati obstoj nasilja v preteklosti in verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnosti.
sprememba višine preživnine - ponovna določitev preživnine - naknadno spremenjene okoliščine - zmožnosti preživninskega zavezanca - starejši mladoletnik - potrebe otroka - varstvo koristi otroka - nova dejstva
Že spremenjeno razmerje med preživninskimi zmožnostmi obeh staršev je podlaga za poseg v pravnomočno določeno preživninsko obveznost in za novo določitev preživnine, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče ugotoviti tudi spremembo otrokovih potreb.
Dejstev, ki so nastala po koncu glavne obravnave, sodišče v svoji odločitvi ni moglo upoštevati, zato jih tudi ne zajemajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe. V postopku za ureditev družinskih razmerjih pa je mogoče navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar le, če so ti v korist otrok (34. člen ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZNP-1). Okoliščina poslabšanja pridobitne zmožnosti enega od staršev ne omogoča neposrednega zaključka, da je njeno uveljavljanje v otrokovo korist, saj lahko pogojuje znižanje preživnine. Vendar pa ne glede na navedeno iz pritožbe izhaja, da gre za negotovo začasno stanje. V primeru trajnega zmanjšanja pridobitne in delovne zmožnosti nasprotnega udeleženca pa bo to lahko podlaga za morebitno spremembo odločitve o preživnini (197. člen DZ).
preživnina - skupno varstvo in vzgoja otroka - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - ocena potreb - varstvo koristi otroka - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema - porazdelitev preživninskega bremena - rezidenca
Kljub določitvi skupnega varstva in vzgoje v obravnavani zadevi čas bivanja otrok pri enem in drugem staršu ni enak. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje pa tudi preživninske zmožnosti staršev niso enake. Če so te pri enem od staršev boljše, se lahko dogovorita, da ta krije več določenih stroškov za zadovoljevanje otrokovih potreb, ali se dogovorita o zagotavljanju ustrezne denarne izravnave glede kritja vseh stroškov. Če dogovora ne dosežeta, takšno izravnavo določi sodišče. Tudi v teh primerih izhaja iz določbe prvega odstavka 190. člena DZ, ki sodišču nalaga, da pri odločanju o preživnini za otroka upošteva njegovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja in iz temeljnega kriterija za porazdelitev stroškovnega bremena med oba starša, ki je določen v 189. členu DZ.
preživljanje otroka - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - premoženjsko stanje - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca - zavrnitev predloga - navajanje novih dejstev v pritožbenem postopku - časovne meje pravnomočnosti - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave
Sodišče se je pravilno oprlo na 197. člen DZ, po katerem se preživnina, določena z izvršilnim naslovom, spremeni, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Po ugotovitvi, da se te okoliščine niso bistveno spremenile, je predlog zavrnilo.
Člen 189 DZ, na katerem pritožba temelji očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, pride v poštev šele, če se ugotovi obstoj spremenjene okoliščine. Ker te niso bile ugotovljene, ugotavljanje otrokovih potreb ni bilo potrebno.
Do zatrjevanega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki naj bi povzročilo znižanje dohodkov, je prišlo po izdaji izpodbijanega sklepa. Glede na časovne meje pravnomočnosti (zaključek glavne obravnave oziroma izdaja sklepa) tako ne gre za novo dejstvo, ki bi ga bilo mogoče upoštevati v pritožbenem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00078386
DZ člen 157, 161. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba o stikih - stiki z mladoletnim otrokom - korist mladoletnega otroka - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - stopnja verjetnosti
V postopku za izdajo začasne odredbe se odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ker narava urejanja razmerij zahteva hitro odločitev ter se razmerja med udeleženci urejajo le za določen čas. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnim otrokom, zakon nalaga sodišču v rednem postopku.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev stikov - obseg stikov - koristi otroka kot pravni standard - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvid in mnenje izvedenca - izjava mladoletnega otroka - dokazna ocena
Sodišče je pravilno upoštevalo, da je CSD spremljal družino skozi daljše obdobje, opravljal razgovore z vsemi udeleženci, se tekoče seznanjal z očitki obeh staršev glede pomanjkljivosti starševskih kapacitet ter v mnenjih obravnaval vse dejanske ugotovitve ter se opredelil glede lastnosti in okoliščin, ki dajejo materi prednost pri odločitvi o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo.
ZPP člen 143, 143/4, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (2020) člen 7.
ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - poizvedbe sodišča - pravica do udeležbe v postopku - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - vročanje naslovniku v tujini
Vendar pa ni upoštevalo nadaljnjih zahtev iz četrtega odstavka 143. člena ZPP, v skladu s katerimi je treba hkrati bodisi predlagati uvedbo (upravnega) postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča, ali opraviti poizvedbe pri svojcih, članih gospodinjstva in sorodnikih, pri sosedih in hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali v bolnišnicah.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da z ozirom na to, da je bilo nasprotnemu udeležencu v letu 2023 po opravljenem postopku ugotavljanja prebivališča že določeno zakonsko bivališče in da se nasprotni udeleženec po podatkih spisa nahaja v tujini, ni smiselno ponovno predlagati uvedbe (upravnega) postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v Sloveniji, bi pa sodišče prve stopnje moralo opraviti poizvedbe o bivališču nasprotnega udeleženca vsaj pri sorodnikih.
ZS člen 14. DZ člen 157, 159, 161. ZNP-1 člen 100.
začasna odredba - ogroženost otroka
Začasne odredbe spadajo med ukrepe za varstvo koristi otroka (159. člen Družinskega zakonika), postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka pa so po zakonu nujni (100. člen Zakona o nepravdnem postopku).
Te spremenjene razmere morajo biti bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine. Če sodišče v prvi fazi ugotovi, da so se okoliščine bistveno spremenile, v drugi fazi glede na potrebe otroka in pridobitne ter materialne zmožnosti staršev na novo določi preživnino (189. člen DZ).
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ima nasprotni udeleženec prav, da je treba pri odmeri preživnine poleg pridobitnih zmožnosti staršev in potreb otrok upoštevati tudi dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo in plačuje preživnino, z otrokom v času, ko je le-ta pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb, ki jih je treba oceniti, česar sodišče prve stopnje ni storilo.
Vendar to ne pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Kajti pri določanju preživnine je treba nadalje upoštevati tudi dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - dodelitev otroka očetu - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna ureditev stikov - obseg in način izvajanja stikov - preživnina za mladoletnega otroka - ukinitev plačevanja preživnine - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - določitev stikov med počitnicami
Glede na navedeno in neizpodbijano odločitev sodišča prve stopnje, po kateri bosta sinova po izdani začasni odredbi živela pri upniku in imela z materjo le občasne stike, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je predlog upnika po začasnem zaupanju otrok v vzgojo in varstvo očetu utemeljen. Ohranitev predhodne ureditve, po kateri bi mati še naprej samostojno odločala o vprašanjih, ki ne vplivajo bistveno na razvoj otrok, bi lahko privedla do poglobitve konfliktnega odnosa med staršema, kar bi bilo za otroka ogrožujoče. Predmet odločanja tistega starša, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, so namreč vprašanja iz dnevnega življenja otroka, torej povezana s šolskim delom, interesnimi dejavnostmi in rednimi zdravniškimi pregledi, zato je prav, da avtoriteto nad tem področjem vzpostavi tisti od staršev, ki za otroka pretežno skrbi.
Naloga obeh staršev je, da otroka vzpodbujata in jima pomagata, da izkoristita svoje potenciale, pri čemer bosta najbolj uspešna ob medsebojnem sodelovanju in prilagajanju udeležencev. To bo nedvomno večje ob določenem tedenskem stiku, kot če bi bila otroka z mamo le vsak drugi vikend, vse tedenske obveznosti pa opravljala pri očetu.
DZ člen 157, 161, 163, 163/2. ZIZ člen 29a, 273b. ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - predlog za izdajo začasne odredbe - režim izvajanja stikov - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - postopek za izdajo začasne odredbe - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - neobvezna izvedba naroka - odsotnost na delu naroka - pravica do izjave v postopku - možnost izjasnitve o vseh okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe - predlog za preložitev naroka - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - odpoved pravici do obravnavanja dokazov - ugovor kot pravno sredstvo - nedovoljen ugovor - dovoljenost pritožbe zoper izdano začasno odredbo
V postopku zavarovanja oprava naroka ni obvezna. Pravici do izjave je zato zadoščeno, če ima stranka možnost pisne izjasnitve.
sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - spremenjene razmere - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje je glede tega, ali morebitne spremenjene okoliščine in otrokova korist narekujejo spremembo trenutne odločbe o stikih (osmi odstavek 141. člena DZ), pridobilo mnenje CSD skladno z določbo prvega odstavka 98. člena ZNP-1. Ker ima CSD po sodni praksi ravno zaradi dolžnosti, da poda mnenje glede koristi otroka, status pomožnega preiskovalnega organa oziroma celo skrbnika javnega interesa pri varstvu korist otrok, se pomen mnenja CSD približuje izvedenskemu mnenju.
odvzem otroka staršem - odvzem starševske skrbi - stroški postopka - izvedba dokaza z izvedencem - izvedenina - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - skupni stroški postopka - delitev stroškov po enakih delih
Splošno načelo povrnitve stroškov po uspehu, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, v tem postopku ni uporabljivo. Ker je bil postopek izveden v skupnem interesu za varstvo koristi otrok, tako predlagatelja kot tudi nasprotnih udeležencev, udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka. Izvedba dokaza z izvedencem je bila v konkretnem primeru potrebna zaradi varstva koristi mladoletnih otrok nasprotnih udeležencev. Tudi če predlagatelj tega dokaza ne bi predlagal, bi ga moralo sodišče prve stopnje izvesti po uradni dolžnosti. Zato je glede na skupni interes udeležencev prav, da udeleženci postopka krijejo strošek izvedenine, ki spada med skupne stroške udeležencev postopka, po enakih deležih. Predlagatelj tako krije svoje stroške postopka ter polovico skupnih stroškov postopka, drugo polovico skupnih stroškov po krijeta nasprotna udeleženca. Ker sta bila nasprotna udeleženca oproščena plačila stroškov sodnega postopka, bo ta del izvedenine plačan iz proračuna.
kolizijski skrbnik otroka - postavitev kolizijskega skrbnika - konfliktnost med starši - navzkrižje interesov - zavarovanje koristi otrok
Pritožnik zmotno meni, da gre v konkretnem primeru le za kolizijo interesov med starši. Avdiovizualno snemanje otroka za dokazovanje, huda konfliktnost med staršema, seznanjanje otroka s postopkom namreč ni več usmerjeno v varovanje največje koristi mladoletnega otroka, temveč vzbuja dvom, da sta starša v postopku zmožna poskrbeti, da se izrazijo tudi interesi ter koristi otroka in ne le njuni lastni interesi.
Pravna podlaga za odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika je v prvem odstavku 269. člena DZ, po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Kolizijski skrbnik se torej postavi takrat, ko se pri sodišču vzbudi dvom, ali starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje, temveč predvsem interese in koristi otroka.