DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 15.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - težko nadomestljiva škoda - izvajanje starševske skrbi - soglasje staršev - javna objava fotografije - objava fotografije na portalu - mnenje Varuha človekovih pravic
Objavljanje fotografij in videoposnetkov, na katerih je mogoče otroka identificirati, posega v njegovo pravico do lastne podobe kot sestavnega dela pravice do zasebnosti.
Objava fotografij svojih otrok na spletu sodi med odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na zdrav otrokov razvoj in je zato zanjo praviloma potrebno soglasje staršev, ne gre pa za tako ogrožajoče ravnanje za otroka, ki bi v vsakem primeru terjalo poseganje države v družinsko razmerje.
postopek osebnega stečaja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - izločitvena pravica zakonca - ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - skupno premoženje zakoncev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - pogodba o preužitku
V petem odstavku 83. člena Družinskega zakonika je uzakonjena pravna domneva, da je zakonec prijavil izločitveno pravico na skupnem premoženju v višini polovičnega solastninskega deleža. V takem primeru je najprej treba ugotoviti, kaj obsega skupno premoženje in kaj spada v posebno premoženje stečajnega dolžnika.
zavrženje pritožbe - zakonski prekluzivni rok - prepozna vloga - prekluzivni pritožbeni rok - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - zavrnitev predloga - osebno vročanje - vročitev s fikcijo - iztek roka na nedeljo - stroški nepravdnega postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - potrebni stroški
Pritožbeni rok se je iztekel dne 11. 10. 2021, zato je bila pritožba nasprotnega udeleženca, ki jo je vložil neposredno pri sodišču dne 13. 10. 2021, prepozna.
določitev višine preživnine - odmera preživnine - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti staršev - delovne in zaposlitvene zmožnosti - porazdelitev preživninskega bremena - pomanjkljiva dokazna ocena - opredelitev do vseh izvedenih listinskih dokazov
Ob upoštevanju nekoliko boljšega materialnega položaja matere in njenega potencialno neizkoriščenega vira dohodka zaradi možnosti oddajanja druge garaže v najem, stroškov s prevozom na stike na strani nasprotnega udeleženca ter dejstva, da so na Hrvaškem plače nižje od slovenskih, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je pravilna razporeditev preživninskega bremena takšna, da predlagateljica krije 60%, nasprotni udeleženec pa 40% potreb mladoletnih otrok (189. člen DZ).
sporazumna razveza zakonske zveze - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - vloga, sposobna za obravnavanje - zavrženje predloga
Predlagatelja svoje opustitve postopanja v roku, ki jima ga je odredilo sodišče, ne bi mogla sanirati šele v pritožbenem postopku, kar pomeni, da tudi če bi predlagateljica predlog za sporazumno razvezo dopolnila v pritožbenem postopku, pa tega z obravnavano pritožbo ni storila, to ne bi moglo biti upoštevno.
DZ člen 189, 190, 190/2, 191, 197, 197/2. ZNP-1 člen 101.
zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba višine preživnine - določitev višine preživnine za otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka - povrnitev stroškov postopka - postopek za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Zmotno je pritožbeno naziranje, da sodišče ne bi smelo ocenjevati, kakšne so možnosti predlagateljice, ampak bi moralo upoštevati dejansko stanje. DZ v 189. členu določa, da se pri določitvi preživnine upoštevajo pridobitne zmožnosti zavezanca in v sodni praksi je utrjeno stališče, da pri tem ne gre za dejanske, trenutne zmožnosti preživljanja (dejanske dohodke), temveč je treba upoštevati tudi zavezančev (morebiti neizkoriščen) potencial za pridobivanje dohodkov. Utrjeno je tudi stališče, da morajo starši storiti vse, kar je v njihovi moči, da poskrbijo za svoje otroke, torej so dolžni za njihovo preživljanje npr. sprejeti tudi delo, ki ne ustreza njihovi izobrazbi, željam in ambicijam. Predlagateljeva mati je diplomirana organizatorka gostinstva in turizma, stara 36 let in zdrava (ne trdi, da ne bi bila), torej mlada ter delazmožna oseba. Splošno znano dejstvo je, da v Sloveniji v številnih poklicih primanjkuje delovne sile. Zato se pritožbeno sodišče v celoti strinja s prvostopenjskim, da bi mati ob ustreznem angažmaju lahko našla zaposlitev. Predlagatelj je star skoraj 12 let, torej ne potrebuje več nenehnega nadzora, zato ni videti razloga, da ne bi mati sprejela tudi izmenskega ali nočnega dela, če ne bo uspela najti drugačne zaposlitve.
premoženjska razmerja med zakonci - razveza zakonske zveze - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - eventualna kumulacija zahtevkov - dokazno breme - dokazni standard - dokazna stiska - dokazna tema - razporeditev dokaznega bremena - znižanje dokaznega standarda - dokazni standard pretežne verjetnosti - dokazna ocena - stopničasta tožba
Ko je usodnost odločitve porazdeljena med obe stranki, je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče, da je enako varstvo pravic mogoče strankama zagotoviti le z znižanjem dokaznega standarda. V nasprotnem primeru bi tožnikove trditve tudi v primeru, če bi bile dokazane s pretežno verjetnostjo, ostale nedokazane, toženec pa bi z dokazom glede svoje trditve uspel že v primeru, ko bi zasejal dvom o dokazanosti tožnikove nasprotne trditve.
ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - razlika v vrednosti nepremičnine - ugovor zastaranja - poprava tožbenega zahtevka - metoda tržne vrednosti - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - odločitev o stroških - načelo uspeha pravdnih strank
Pritožbeno zavzemanje toženca za višji delež po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljeno, ker je sodišče prve stopnje pri določitvi deležev ustrezno ovrednotilo vse prispevke pravdnih strank k pridobivanju skupnega premoženja, ki se upoštevajo na podlagi določbe drugega odstavka 59. člena ZZZDR.
prepis na drugo šolo - vpis otroka v osnovno šolo - največja korist otroka - mnenje otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - izvajanje starševske skrbi - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Glavno vodilo pri odločitvi o izvajanju starševske skrbi ni otrokovo mnenje, temveč njegova korist.
Otrok zdaj obiskuje že drugi razred šole. Možnost, da bi sprememba šolanja pri njemu povzročila dodatne čustvene težave oziroma stres ter njegov občutek varnosti ponovno omajala, je dodaten razlog za odločitev, da ostane v dosedanjem šolskem okolju, ki zanj glede na številne spremembe v življenju pomeni varovalni dejavnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00053140
ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2, 61, 61/2.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - zakonska domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - skrb za dom in družino - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je vendarle toženka več ukvarjala z otrokoma, posebej ko sta bila majhna, saj je bil tožnik takrat polno zaposlen pri gradnji hiše, vendar ni mogoče pomembnejše vloge pripisati ne enemu ne drugemu, kar pomeni, da je bila njuna vloga staršev v družini precej enakovredna. Iz dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje še izhaja, da je šlo pri gradnji hiše za razdelitev vlog, toženka je skrbela za otroka, tožnik pa se je posvetil predvsem gradnji hiše.
Ker je bilo darilo v obliki brezplačnega bivanja dano celotni družini, na velikost deležev na skupnem premoženju ne vpliva.
Skupno premoženje nastaja zgolj v času zakonske oziroma zunajzakonske skupnosti, v konkretnem primeru je bila to denarna terjatev, katere vrednost se pravilno ugotavlja na dan razpada zveze, saj od takrat dalje denarna terjatev ni več vezana na vrednost povečanja vlaganj v toženkino nepremičnino, ampak predstavlja samostojno denarno terjatev, katere vrednost se spreminja lahko le toliko, kolikor se spreminja vrednost denarja. Skupno premoženje pa seveda obstaja še naprej vse do delitve.
Glede na določbe ZZZDR pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja ni relevantno, ali gre za stvari, ki so namenjene izključno osebni rabi enega izmed zakoncev.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 59, 59/1, 170, 170/2. DZ člen 67, 75, 75/1. SPZ člen 150.
hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa - originalna in pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - impugnacijski ugovor - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika - nedeljivost hipoteke
Dolžnica se je kot solastnica do 63/100 v zemljiško knjigo vpisala na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja z dne 14. 5. 2020. Skladno s sodno prakso ima tak način delitve premoženja oziroma prehod premoženja iz režima skupnega premoženja v solastnino pravno poslovno naravo, dolžnica pa se je v konkretnem primeru kot solastnica v zemljiško knjigo vpisala po zaznambi hipoteke in je torej na pravno poslovni način pridobila solastninsko pravico na obremenjeni nepremičnini. Ker po drugem odstavku 170. člena ZIZ s tako zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini, sodišče druge stopnje pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z ugovornim in v pritožbi ponovljenim uveljavljanjem, da je bila že v času zaznambe hipoteke solastnica te nepremičnine na originarni podlagi (ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje).
ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2. SPZ člen 70, 70/2, 72, 72/5. ZNP-1 člen 155.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je tožnik le v zanemarljivem obsegu prispeval k ustvarjanju skupnega premoženja, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo. Zato je odločilo, da je njegov delež na tem premoženju 10 %, delež toženke pa 90 %. Upoštevalo je, da je bil toženkin prispevek veliko večji tako v delu, skrbi za družino, kot v vloženem posebnem premoženju. Toženka se je namreč z domačimi dogovorila, da bo na račun dediščine po očetu prejela parcelo in pomoč pri gradnji hiše. V ta namen je od doma prejela zemljišče, poplačani so bili stroški pridobitve dokumentov, brat je najel kredit za nabavo začetnega materiala, doma so ji pomagali pri sami gradnji, ki se je pretežno izvajala v lastni režiji.
DZ člen 161. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZPND člen 4, 4/2.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - nasilje v družini - varstvo koristi otroka
Opisane ugotovitve sodišča prve stopnje utemeljujejo izdajo začasne odredbo o prikritju lokacije vrtca, ki ga bo v kraju varne hiše obiskoval mladoletni A., najprej zaradi varstva nasprotne udeleženke – takšna začasna odredba je potrebna, da se prepreči nasilje ali nastanek težko nadomestljive škode (na telesnem in duševnem zdravju nasprotne udeleženke). Izpolnjen je torej pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ). Ker je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. člena ZPND), pa izdana začasna odredba posredno varuje tudi A.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00056482
DZ člen 66, 78. ZPP člen 309a.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - denarna sredstva na bančnem računu - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme - poravnalna ponudba - nedopusten dokaz
Dokazno breme, da dohodki, ki se stekajo na določen račun v času zakonske zveze, niso skupni, je na strani tistega, ki to okoliščino zatrjuje, denar, ki ga partnerja pridobita z delom, pa je vedno skupen, ne glede na to, ali imata skupne račune ali ne.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču pritožnika, da je predložitev poravnalne ponudbe kot dokaz v postopku nedopusten dokaz in ga sodišče prve stopnje zaradi omejitev v smislu določila 309.a člena ZPP ne bi smelo upoštevati. Ker pa je kršitev 309. člena ZPP relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, postane bistvena samo v primeru, kadar to vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00052972
DZ člen 243, 269, 272, 272/3. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7. ZPP člen 236. ZPacP člen 1.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - litispendenca - začasni skrbnik - osebnostna primernost - kolizija interesov - kolizijski skrbnik - postopek za varstvo pravic - Varuh človekovih pravic - nepravdni postopek - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov - ravnanje nasprotnih udeležencev - nesubstanciran dokazni predlog
V postopku odločanja o postavitvi pod skrbništvo obstaja kolizija interesov, zato bi moral nasprotno udeleženko zastopati kolizijski skrbnik.
Biti skrbnik ni pravica, temveč dolžnost, zato nihče ne more zahtevati, da se ga imenuje za skrbnika. Skrbništvo je pravica le z vidika varovanca, pravica opravilno nesposobne osebe, da ji sodišče ali CSD postavi skrbnika, ki bo varoval njene interese.
Ni razloga, da sodišče ne bi smelo še pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je ugotovilo, da ni razlogov za razrešitev začasnega skrbnika, znova, dodatno in potrebam prilagojeno preoblikovati skrbnikove naloge.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se kar najbolje zavarujejo koristi nemočne osebe.
preživljanje bivšega zakonca - nesposobnost za delo - ukinitev s sodno poravnavo določene preživnine - spremenjene okoliščine na obeh straneh - rojstvo otroka
Ob ugotovljenih sposobnostih tožnika bi bilo s plačilom preživnine toženi stranki ogroženo preživljanje njegovih otrok, pa tudi njegovo lastno preživljanje, saj v danih okoliščinah vsak izredni dogodek, ki je povezan z dodatnimi stroški, porine družino čez rob življenjskega minimuma, zato so izpolnjeni pogoji za odpravo sodne poravnave, ki je izvršilni naslov za plačilo preživnine toženi stranki.
ZNP-1 člen 98. DZ člen 138, 139, 140, 143/2, 183, 189, 190.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje
Mnenje centra za socialno delo je strokovno mnenje, ki ima v tovrstnih postopkih nedvomno posebno težo, saj gre za mnenje strokovno usposobljenih delavcev centra za socialno delo, vendar ga kljub temu ne gre (povsem) enačiti z izvedenskim mnenjem.
Bistvena je v zvezi s prejemki nasprotnega udeleženca pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da odvetniška pisarna nasprotnega udeleženca dobro in z dobičkom posluje, in pravilni zaključki o zmožnosti nasprotnega udeleženca glede na izkazane visoke zneske denarja, ki so nakazani na TRR nasprotnega udeleženca.
Ob izpovedbi nasprotnega udeleženca, da ima v povprečju mesečne stroške okoli 500-600,00 EUR, se izkaže za pravilno sklepanje predlagatelja v odgovoru na pritožbo, da v kolikor bi nasprotni udeleženec res prejemal zgolj zatrjevani mesečni prihodek 814,86 EUR (iz naslova davčno ugotovljenega dobička iz poslovanja za leto 2020), ne bi zmogel plačevati preživnine 444,32 EUR, česar pa ne zatrjuje (tudi sicer ni sporno, da preživninsko obveznost redno izpolnjuje). Tudi navedeno kaže, da nasprotni udeleženec očitno iz svoje dejavnosti odvetništva prejema višje mesečne prejemke, kot je zatrjeval.