ZPND člen 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-7, 21, 21/1, 21/4. URS člen 33, 54, 54/1.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - ogroženost otroka - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - relevantno časovno obdobje - pravica do zasebne lastnine - dolžnosti staršev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu predlagateljev delno ugodilo in nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagateljem v roku 24 ur po prejemu sklepa za dobo šest mesecev prepusti stanovanje v izključno uporabo in se mu v tem času ne približa na razdalji do 100 metrov. Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da ne gre za enkraten dogodek ali posamične dogodke nasilja v družini, temveč gre za stanje, ki traja dalj časa. Ne gre za običajne prepire med partnerjema z besedami, ki so običajne v njuni kulturi. Gre za nasilje v družini, ki se je očitno stopnjevalo. Ob tehtanju, ali je glede na opisano situacijo potrebno ukrepanje, ki ga je za zaščito žrtev nasilja v družini izreklo sodišče prve stopnje, ali pa je kljub temu treba varovati ustavno varovane pravice nasprotnega udeleženca, je odgovor brez dvoma, da je ukrepanje potrebno, poseg v ustavno varovane pravice nasprotnega udeleženca pa dopusten.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 16.. URS člen 22, 54.. DZ člen 156, 157, 161, 174, 175, 175/1.. ZIZ člen 58, 58/3, 238.e.. ZNP-1 člen 98.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - kršitev pravice do izjave - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, ker je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Sodišče ugotavlja, da je v predmetnem postopku predlagatelj postopka CSD. V skladu z 98. členom ZNP-1 CSD, v kolikor ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka, sodišče glede koristi otrok pridobi mnenje slednjega. Glede na dejstvo, da je v predmetnem postopku predlagatelj CSD, se mnenje CSD-ja upošteva kot navedbe udeleženca.
Sodišče in CSD lahko izvajata oziroma izrekata le zakonsko predvidene ukrepe pod zakonsko predvidljivimi pogoji.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00058728
ZPND člen 3, 3/2, 19, 19/1, 19/3. ZIZ člen 238f.
nasilje v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - izvrševanje stikov z otrokom - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - kršitev odločbe o stikih
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi NU ponavljal nasilna ravnanja, zaradi katerih mu je bila predhodno izrečena prepoved približevanja sinu, to je nasilje nad predlagateljico v prisotnosti sina. Za nasilje nad otrokom je sodišče štelo kršitev sodne odločbe o stikih. Podaljšanje stika ne more predstavljati nasilja nad otrokom. Presoja sodišča prve stopnje je v tem delu materialnopravno zmotna. To seveda ne pomeni, da je ravnanje NU primerno in opravičljivo. Sodne odločbe je treba spoštovati! Vendar pa sankcija za kršitev odločbe o stikih, ob pravilni uporabi materialnega prava v primeru, ko so stiki nerezidenčnega starša z otrokom določeni s pravnomočno sodno odločbo, ni izrek prepovedi približevanja otroku, pač pa se odločbo o osebnih stikih izvrši skladno z določbami 238.f člena ZIZ.
Ker je na materi siceršnja celotna skrb za prevoze otrok, je sodišče prve stopnje utemeljeno (morebiti) potrebne prevoze na stike naložilo predlagatelju, saj se lahko ravno na tak način pokaže otrokoma, da sta starša v odnosu do njih enakopravna.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - obrazloženost sklepa - zavrnitev dokaznega predloga
Zahtevana hitrost postopka ter zahtevana stopnja verjetnosti dejstev se lahko kot razloga za zavrnitev zamudnega dokaznega predloga izkažeta za utemeljena le na podlagi ustrezne obrazložitve.
zamudna sodba - postopek osebnega stečaja - prekinitev postopka - prevzem postopka po upravitelju na podlagi poziva sodišča - načelo koncentracije - afirmativna litiskontestacija - verzijski zahtevek - povračilo materialnih stroškov - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožba dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, za katere se šteje, da jih je toženka priznala, prereka (kot navaja: iz previdnosti). Zoper zamudno sodbo pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, zato ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
nasilje v družini - ogrožanje varnosti - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - trajanje ukrepa
Nasprotni udeleženec (NU) je že večkrat ogrožal predlagateljico in iz neizpodbijane ocene CSD izhaja, da NU do svojih nasilnih ravnanj in nasilnega odnosa ni kritičen, pomoč pa zavrača. Ob upoštevanju navedenega, NU z le pavšalnimi pritožbenimi navedbami ne omaje zaključka prvostopenjskega sodišča o verjetnosti, da bo tudi v prihodnje s poskusi dejanj, ki ogrožajo predlagateljico, nadaljeval.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - preživninska obveznost staršev
Odločilen pri presoji o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo je gotovo odnos staršev do otroka in torej ne predvsem njun medsebojni odnos. Vendar pa je ta pomemben pri tej presoji takrat, kadar se nerazčiščeni konflikti v partnerskem odnosu prenašajo oziroma negativno vplivajo na otroke, da ogrožajo otrokovo korist. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v največjo otrokovo korist, da se s 1. 9. 2022, ko otrok prehaja v šolo, stiki uredijo tako, da bo mld. otrok s vsakim od staršev preživljal polovico časa, saj kot je pojasnila izvedenka je otroku v korist, če se stiki razporedijo enakomerno med starša tako, da otrok preživi enako časa z obema staršema.
ZIZ člen 226, 226/1, 226/4, 238f, 238f/1. ZVPSBNO člen 1.
izvrševanje odločbe o osebnih stikih - denarna kazen - namen denarne kazni - izpolnitev obveznosti - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Pritožba utemeljeno opozarja, da dolžnica nima pravice odločati o tem ali bodo imeli otroci stike z očetom (upnikom) ali ne, vendar je iz poteka tega izvršilnega postopka razvidno, da je bil namen sklepa o izvršbi dosežen, saj stiki sedaj potekajo na dogovorjen način, ki ga očitno dolžnica spoštuje. Ko pritožba govori o pasivnosti sodišča ter navaja časovni okvir reševanja dolžničinega ugovora in upnikovega predloga za izrek višje denarne kazni, smiselno opozarja na vprašanje, ali je bilo v zadevi odločeno brez nepotrebnega odlašanja. Če je upnik menil, da je bila v postopku kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, je imel na voljo pravna sredstva, ki jih zaradi varstva te pravice določa ZVPSBNO.
Namen denarne kazni, ko gre za izvršbo zaradi stikov, ni kaznovanje dolžnice. Denarna kazen v tem primeru predstavlja izvršilno sredstvo, ki kot posredna prisila vpliva na voljo dolžnice, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet obveznosti iz izvršilnega naslova.
določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev bremena preživljanja - skrb za otroka
Preživnina ni omejena zgolj na zadovoljevanje otrokovih potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist, v okviru obstoja zadostnih sredstev zanje na strani tistih, ki so otroka dolžni preživljati.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - načelo otrokove koristi
Odločilen pri presoji o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo je gotovo odnos staršev do otroka in torej ne predvsem njun medsebojni odnos. Vendar pa je ta pomemben pri tej presoji takrat, kadar se nerazčiščeni konflikti v partnerskem odnosu prenašajo oziroma negativno vplivajo na otroke, da ogrožajo otrokovo korist. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v največjo otrokovo korist, da se s 1. 9. 2022, ko otrok prehaja v šolo, stiki uredijo tako, da bo mld. otrok s vsakim od staršev preživljal polovico časa, saj kot je pojasnila izvedenka je otroku v korist, če se stiki razporedijo enakomerno med starša tako, da otrok preživi enako časa z obema staršema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00058384
ZNP-1 člen 89, 216, 216/1. ZPP člen 262, 262/2.
izpodbijanje očetovstva - nepravdni postopek - analiza DNK (DNA) - uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko - dolžnost sodelovanja stranke
Določba 89. člena ZNP-1 predvideva prisilo v primeru, da udeleženec izvedbo DNK analize odkloni. Ta določba odstopa od siceršnjega pravila, da v primeru strankine procesne neaktivnosti sodišče oceni pomen te njene neaktivnosti (262. člen ZPP). Vendar se določba uporablja le za zadeve, vložene po 15. 4. 2019. Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1, se dokončajo po prej veljavnih procesnih pravilih.
V skladu s procesnimi določbami, ki jih je treba v obravnavani zadevi uporabiti (262. člen ZPP), prisilni ukrepi zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu oz. ni pristopila k izvedbi DNK analize, niso dopustni. Sodišče glede na vse okoliščine presoja pomen dejstva, da stranka ni prišla na zaslišanje oz. se ni odzvala vabilu na opravo DNK analize.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058348
ZNP-1 člen 103. ZIZ člen 226, 226/3. DZ člen 163, 163/3.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - način izvrševanja stikov - nadzorovani stiki - družinska sistemska psihoterapija - kršitev začasne odredbe - predlog za denarno kaznovanje - nenadomestno dejanje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - sklep o denarni kazni - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja
Namen izrečene denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa gre za sredstvo, s katerim naj bi sodišče doseglo spoštovanje obveznosti iz izvršilnega naslova; v konkretnem primeru sredstvo, s pomočjo katerega bi sodišče nasprotno udeleženko prisililo, da omogoči v začasni odredbi določene stike predlagatelja s sinom.
Za kaznovanje dolžnika zaradi kršitve začasne odredbe, ki ni več v veljavi, ni materialnopravne podlage.
Dokazno breme upravičenosti kršitve izdane začasne odredbe je na kršitelju.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00057979
DZ člen 240, 241, 243.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbnik - izbira skrbnika - želje varovanca - korist varovanca
Pri izbiri skrbnika je sodišče upoštevalo zakonske določbe, ki se nanašajo na skrbnika (240. člen DZ), kot tudi določbe, ki se nanašajo na položaj osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo (242. člen DZ). Ker se v postopku odloča o koristih in pravicah osebe, je ključna volja in korist osebe, v tem okviru pa tudi zaupanje osebe, da ji bo skrbnik nudil potrebno podporo. Ker je sodišče v izpodbijanem sklepu prepričljivo obrazložilo, zakaj upoštevanje varovančeve želje ni v nasprotju z njegovimi koristmi, pritožnik ni uspel vzbuditi dvoma o pravilnosti odločitve o izbiri skrbnice.
preživljanje otroka - preživnina otroka - odprava preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - stiki otroka - varstvo koristi otroka
Tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da se okoliščine niso spremenile v taki meri, da predlagatelj ne bi zmogel plačevati preživnine v višini 50 EUR mesečno. Ključna je namreč ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da ob prvi določitvi preživnine ni prejemal dohodkov, sedaj pa jih že dlje časa prejema.
začasna odredba o stikih - zavarovanje z začasno odredbo - začasna določitev stikov - stiki staršev z otrokom - stiki v korist otroka - obveznost starša na pripravo stikov - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - časovna omejenost ukrepa - stiki prek video klica - odvisnost od alkohola - zdravljenje odvisnosti - ukinitev stikov
Stiki so določeni ne le v korist staršev, temveč tudi in predvsem v korist mladoletnih otrok. Dolžnost rezidenčnega starša je, da otroke na stike ustrezno pripravi. Zato dejstva, da otroci za posamezni stik morda niso bili motivirani, ni mogoče šteti v škodo nasprotnemu udeležencu.
Ni primerno, da nasprotni udeleženec stik odpove ali se ga sploh ne udeleži, vendar to še ni razlog, da bi stike v celoti ukinili, saj so stiki otrok z očetom otrokom v korist.
Stiki pod nadzorom CSD se glede na drugi odstavek 163. člena DZ lahko izvajajo največ 9 mesecev in jih ni mogoče ponovno odrediti ali podaljšati.
Nasprotni udeleženec zaradi odvisnosti od alkohola in morda še kakšnih opojnih snovi samostojnih stikov zaenkrat ni sposoben varno in zanesljivo izvajati, prav tako ni podlage za pogostejše stike od določenih.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta se pravdni stranki po sklenitvi sodne poravnave dogovorili, da zaradi tožnikovih upnikov toženka preživninsko obveznost, kot je določena s sodno poravnavo oziroma razliko (nesporno je, da tožnik preživninske obveznosti, ki jo je imel do otroka ni plačeval toženki, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo) v višini 100,00 EUR nakazuje oziroma plačuje neposredno otroku. Pritožba zgolj pavšalno in neprepričljivo izpodbija te dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Iz teh razlogov ni izkazan abstraktni dejanski stan iz 133. člena ZZZDR, ki predpostavlja, da je prišlo do prikrajšanja na eni strani (v obravnavanem primeru na strani tožnika) in okoriščanja na drugi strani (v obravnavanem primeru na strani toženke).
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki - izvajanje stikov - stiki v korist otroka - preselitev zakonca in otrok - preživnina - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - korist mladoletnega otroka
Sodišče je potrebe deklice ocenilo v višini najmanj 300 EUR, kar je glede na primerljive primere iz sodne prakse na spodnji meji potreb osemletnega otroka. Pritožbeno sodišče je prepričano, da so dejanski stroški, upoštevajoč izvajanje interesnih dejavnosti in potrebne prevoze od doma do šole, višji. Zato je ne glede na nižje dohodke nasprotna udeleženka, ki ima ustrezen poklic in bi lahko zaslužila več, pa se je po lastni izbiri odločila drugače, za preživljanje A. A. dolžna prispevati 150 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da ima pritožnica visoke stroške s prevozi deklice na stik in s stika, a je to posledica njene odločitve, da se preseli v oddaljen kraj.
ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - začasna odredba - stiki otroka - nadzorovani stiki - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Tako sodišče kot CSD sta v skladu s 153. členom DZ dolžna ves čas skrbeti za izvedbo potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih zahtevajo koristi otroka. Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev, vendar pa jo lahko sodišče v primeru spremenjenih okoliščin na predlog CSD ali na podlagi mesečnih poročil CSD-ja o vsebinskem poteku stikov po uradni dolžnosti tudi spremeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00058022
ZPP člen 8, 254.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - sprememba okoliščin - dokaz z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - celovita dokazna ocena - največja korist otroka - razlog za zavrnitev dokaza
Sodišče druge stopnje zato meni, da niso podani zakonski pogoji za postavitev novega izvedenca ter, da je sodišče navedlo ustavno dopustne razloge za zavrnitev tega dokaza. Nestrinjanje predlagateljice z ugotovitvami v izvedenskem mnenju in zasledovanje drugačne interpretacije ugotovljenih okoliščin, ki bi bile bolj v njeno korist, pa ne predstavljajo utemeljenega razloga za postavitev novega sodnega izvedenca. Zato ni mogoče slediti pritožbi, da je sodišče kršilo določbe drugega odstavka 254. člena ZPP, ker ni sledilo predlogu predlagateljice po angažiranju novega izvedenca klinične psihologije.