znižanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - materialni položaj - premoženjske razmere - preživninska obveznost - prihodki - osebni stečaj - gotovina - davčni organ - upniki - direktor družbe - neodplačni prenos premoženja - zemljiški dolg - odločilna dejstva - metodološki napotek - dokazno breme - negativno dejstvo
Glede na potrebe nasprotnega udeleženca ter upoštevaje dejstvo, da predlagatelj nima stikov z otrokom, ne hodi z njim na dopust, izlete in podobno, na zakoniti zastopnici pa je v celoti vsakodnevna skrb za nasprotnega udeleženca, je pravilen zaključek, da preživnina, ki je naložena predlagatelju v višini okoli 420 EUR, kar predstavlja nekaj več kot 61 % potreb nasprotnega udeleženca, kljub dodatnim preživninskim obveznostim predlagatelja, ni pretirana.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki med starši in otrokom - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - spremenjene okoliščine
Ker je odločba o začasni odredbi pravnomočna, jo je mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana, oziroma če bi odpadel razlog, zaradi katerega so bili določeni stiki pod nadzorom centra za socialno delo, ter hkrati ne bi obstajal drug razlog, zaradi katerega stikov brez nadzora še vedno ne bi bilo mogoče izvajati.
Z dnem izdaje začasne odredbe je mati A. A. izgubila upravičenje do zastopanja mladoletnega upnika v obsegu, za katerega ji je bila začasno delno omejena starševska skrb, torej v obsegu, ki zajema upravljanje in razpolaganje s preživnino zanj (kar vključuje tudi njegovo zastopanje v postopku za izterjavo preživnine). Upravičenje do zastopanja mladoletnega upnika je bilo v obsegu začasno delno omejene starševske skrbi podeljeno CSD, ki je od dneva izdaje začasne odredbe dalje tisti, ki je upravičen upravljati in razpolagati s preživnino oziroma jo v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani dolžnika v imenu mladoletnega upnika tudi sodno izterjati, kar pomeni, da v trenutku vložitve predloga za izvršbo v imenu mladoletnega upnika A. A. za to ni bila več aktivno procesno legitimirana.
Z začasno odredbo je bil izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila predlagana izvršba, (delno) spremenjen glede načina plačevanja preživnine in v trenutku izdaje sklepa o izvršbi ni več obstajala obveznost, da dolžnik preživnino za mladoletnega upnika nakaže na transakcijski račun A. A., temveč jo je moral od 11. 5. 2021 dalje plačevati na poseben račun, ki ga je moral odpreti začasni skrbnik CSD.
Pravica do izvedbe dokazov ni absolutna in sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi, ki jih mora sodišče obrazložiti.
Odločitev, da mora upnik dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka, je sodišče sicer pravilno oprlo na šesti odstavek 38. člena ZIZ, vendar pa jo je obrazložilo le s tem, da je dolžnik z ugovorom uspel. Ker navedena določba pravi, da je upnik dolžniku dolžan povrniti le stroške, ki mu jih je povzročil neutemeljeno, navedeni razlogi za preizkus odločitve ne zadoščajo oziroma so preveč pomanjkljivi, saj sodišče ni podalo popolnoma nobenega pojasnila, zakaj je štelo, da so bili stroški ugovora ob specifični situaciji v obravnavani zadevi dolžniku neutemeljeno oziroma krivdno povzročeni s strani upnika.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - varstvo družine - skupno gospodinjstvo - prepustitev stanovanja v skupni rabi - stiki - molk - rok za vložitev predloga
Pogoj za izrek ukrepa za zaščito žrtve družinskega nasilja v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj predlagatelj v zadnjih šestih mesecih ni bil žrtev družinskega nasilja, kar izhaja iz okoliščine, da z nobenim izmed nasprotnih udeležencev več kot leto dni ni imel nobenega stika.
začasna odredba v družinskih sporih - varstvo koristi otroka - prešolanje učenca na drugo šolo
Sodišče sme še pred zaključkom nepravdnega postopka za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka (le), če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Gre za nujni ukrep, ki ga je treba izreči le takrat, ko se pokaže, da ogrožene koristi otroka terjajo ukrepanje že tekom postopka. Iz ogroženosti otroka mora izhajati nujnost po začasni ureditvi spornega razmerja.
skupno premoženje - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delež na skupnem premoženju - civilna delitev skupnega premoženja - pobotni ugovor - kreditna obveznost
Odločitev sodišča prve stopnje sledi ustaljeni sodni praksi, da je civilna delitev v pravdi izjema. Sodna praksa jo dopušča le ob soglasju pravdnih strank ali če so za to podane posebne okoliščine. Vseh posebnih okoliščin, ki v konkretnem primeru ne pridejo v poštev, sodišče ni dolžno naštevati, temveč zadošča njegova presoja, da te okoliščine, ob ugotovljenem nasprotovanju toženke, niso podane.
V zadevi II Ips 211/2014 je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da v primeru, ko toženec delitvi skupnega premoženja v pravdi ves čas postopka obrazloženo nasprotuje, sodišče takšne delitve proti njegovi volji ne sme izpeljati.
DZ člen 263, 263/1, 267, 267/1, 268, 269, 269/2. ZNP-1 člen 64, 64/3.
zapuščinski postopek - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - začasno upravljanje skrbnika za posebne primere - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - kolizijski skrbnik - Center za socialno delo (CSD) - dedič - uveljavljanje dedne pravice
Ko sodišče ugotovi, da v postopku nastopa oseba, ki zaradi okrnjene zmožnosti razsojanja verjetno ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, pa ji še ni imenovan skrbnik, mora zato oceniti, ali naj počaka na imenovanje skrbnika v sodnem postopku ali pa na drugi strani tehtni razlogi narekujejo postavitev skrbnika za posebni primer.
ZNP-1 člen 88, 94, 98, 98/1, 102, 102/1. DZ člen 187, 197, 203.
vzgoja in varstvo otrok - stiki med starši in otrokom - sprememba ureditve stikov - stiki med počitnicami - največja korist otroka - sodna poravnava - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - spremenjene okoliščine - želje otroka - otrokove potrebe - upravičen predlagatelj - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - postopek začet po uradni dolžnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
V postopku, ki je tekel o predlogu za zvišanje preživnine, sodišče ni imelo podlage, da bi določilo nižjo preživnino od dogovorjene s sodno poravnavo.
Ob preizkusu odločitve po uradni dolžnosti se je vzbudil dvom, ali je odločitev o spremembi stikov v dekličino korist. Ni bilo ugotovljeno, kakšne so dekličine želje in kako bo ureditev stikov, ki so jo predlagali starši, vplivala na vez z očetom, ki je bila še nekaj mesecev prej ovrednotena kot pomembna za dekličin razvoj, niti niso bile raziskane druge okoliščine, pomembne za ugotovitev dekličine koristi. Prav ugotavljanju teh okoliščin služi mnenje centra za socialno delo, ki ga je sodišče dolžno pridobiti v postopku, ki teče o varstvu otrokove korist.
začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov
Četudi je res, da hčere stike z očetom odklanjajo (pritožbeno sodišče ne dvomi v to), to še ne pomeni, da so hčere ob dosedanjem načinu izvrševanja stikov ogrožene v smislu 161. člena DZ, zato je evidentno, da pogoji za izdajo začasne odredbe o stikih niso izpolnjeni. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, zgolj nestrinjanje otrok s stiki, njihovo odklanjanje oziroma želja po drugačnem načinu izvrševanja stikov, ne pomenijo ogroženosti v smislu 161. člena DZ, ki bi opravičevala regulacijo stikov z začasno odredbo. Res je, kar pritožba načeloma navaja, da je v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah ter Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic treba spoštovati želje otroka, mu omogočiti, da jih izrazi in jih kolikor je le mogoče tudi upoštevati, vendar bo ta načela prvostopenjsko sodišče uporabilo v nadaljevanju postopka, ko bo o morebitni spremembi stikov dokončno odločilo. Pogoji za izdajo začasne odredbe (ki je izjema od splošnega pravnega načela, da se o pravicah, koristih in obveznostih odloči po izvedenem rednem in polno kontradiktornem sodnem postopku) pa so drugačni.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - darilo - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na ustrezno materialnopravno izhodišče, da je treba pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev darilo sorodnikov načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler eden od zakoncev ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Ker je pritožnik utemeljeno ugovarjal, da gre za obveznost iz skupnega premoženja, je sodišče pravilno preneslo procesno dokazno breme na toženko, ki je zadostila zgolj trditvenemu, ne pa tudi dokaznemu bremenu, saj je zgolj pavšalno navedla, da je bil kredit vzet z namenom plačevanja družinskih in gospodinjskih stroškov, ne da bi to konkretno obrazložila in ponudila dokaze.
začasna odredba - stiki otroka s staršem - omejitev stikov - odobritev Centra za socialno delo (CSD)
Po obrazloženem, ko je torej CSD kot strokovnjak dopustil sklenitev dogovora med staršema o stikih med počitnicami in torej ni zaznal ogroženosti otrok ob tako dogovorjenih stikih med počitnicami, sodišče prve stopnje (tudi) v mnenju CSD ni imelo zadostne opore za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Zato se ni moč strinjati s stališčem CSD (podanim v Poročilu, izdelanem 15 dni po navedenem sklenjenem dogovoru, pri čemer za ta čas ni bil zatrjevan noben hujši konflikt pri prevzemu ali kakšen hujši dogodek, ki bi vplival na psihično stanje otrok, tako da bi utemeljeval za verjetno oceno, da obstaja huda čustvena stiska otrok) in sodišča prve stopnje, da bi le začasni stiki pod nadzorom pomagali pri razjasnitvi celotne situacije ter pri ugotovitvi, kako oče na stikih z otrokoma ravna, oziroma da bodo strokovni sodelavci lahko pridobili boljši vpogled v dinamiko med otrokoma in očetom in tudi lažje oblikovali stališče glede odločitve trajne oblike stikov med očetom in otrokoma.
določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - višji dohodki enega od zakoncev - skrb za dom in družino - prispevek zakoncev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel toženec bistveno višje dohodke kot tožnica celotno življenjsko ekonomsko skupnost (razmerje 67 % v korist toženca in 33 % v korist tožnice), zaradi česar je njegov prispevek v finančnem smislu bistveno večji od tožničinega. Zaključilo je, da je toženec v celotnem obdobju ekonomske skupnosti nosil večje breme pri plačevanju skupnih družinskih stroškov in večje breme pri plačevanju stroškov dograditve in opreme hiše. Hkrati je ugotovilo, da je tožnica, ki je bila tri leta in pol brezposelna, v bistveno večji meri skrbela za vzgojo in varstvo otrok ter da je njen prispevek pri opravljanju domačih - gospodinjskih delih in pri organizaciji dokončanja nepremičnine bistveno večji od toženčevega.
Ko je prvostopenjsko sodišče presodilo, da je tožnica bistveno več prispevala k nastanku skupnega premoženja kot pa toženec in da je tožničin delež ob upoštevanju njenega vložka s posebnim premoženjem 75 % (ne pa 79,5%), toženčev delež na skupnem premoženju pa 25 %, je torej pravilno v določeni in minimalni meri upoštevalo tudi toženčeve višje dohodke, ki jih sicer tožnica priznava. Glede na navedeno in upoštevajoč, da se sodišče pri ugotavljanju deleža na skupnem premoženju ne osredotoča zgolj na računski seštevek denarnih vložkov v konkretno stvar, ki sodi v skupno premoženje, v določenem časovnem izseku, ampak upošteva finančne prispevke zakoncev za kritje vseh skupnih družinskih stroškov ves čas trajanja življenjsko/ekonomske skupnosti, in druge pravno relevantne okoliščine, ki jih izpostavlja drugi odstavek 59. člena ZZZDR, se izkaže izpodbijana odločitev kot pravilna.
ogroženost otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki otroka s staršem - vikend
Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da stiki čez vikend in z nočitvijo trenutno ne bi bili v korist otroka, ker je potreben določen čas, da se bo znova vzpostavil primeren odnos med predlagateljem in otrokom. Ker predlagatelj in otrok nista imela nekaj časa stikov, je treba najprej, da se predlagatelj izkaže, s tem, da bo skupaj s svojima staršema prihajal na stike k otroku v N., šele za tem pa je treba razmišljati o odobritvi stikov čez vikend.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - nasilje v družini - načelo najmilejšega ukrepa - neizvedba naroka
Konflikti med staršema, kjer prihaja do verbalnih in fizičnih obračunavanj, za otroke nedvomno predstavljajo velik stres in negativno vplivajo na njihov zdrav psihosocialni razvoj ter tako predstavljajo ogrožujoči faktor, ki utemeljuje poseg v dosedanjo ureditev stikov z začasno odredbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00053026
ZPP člen 8, 254, 254/3, 286b. ZZZDR člen 113, 113/2, 129.
osebni stiki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - nadzor staršev nad otroki - starševstvo - konfliktnost med starši - preživninska obveznost - preživnina za otroka - določitev višine preživnine - potrebe otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - skupno skrbništvo - otrok s posebnimi potrebami - razlogi o odločilnih dejstvih - postavitev drugega izvedenca - izvedenec klinične psihologije
Otrok s posebnimi potrebami potrebuje ves čas nadzor odraslih, posebno nego in prehrano, zaradi česar je sodišče poiskalo ravnovesje med tem, da otroka odraščata skupaj, a nekaj časa vendarle prebijeta tudi ločeno, zaradi česar je stike določilo tako, da vsak od otrok ločeno nekaj časa preživi pri vsakem od staršev.
Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnosti preživninskega zavezanca, vendar pa mora sodišče zatrjevane izdatke oceniti in se do posameznega izdatka po višini opredeliti.
začasna ureditev stikov - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - sporno dejansko stanje - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje učenca osnovne šole - uporaba predpisov - kogentna določila ZZZDR - Družinski zakonik (DZ)
Glede uporabe določb DZ in posledično ZNP-1 oziroma ZZZDR, ZIZ in ZPP pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na sodni praksi, da je postopek z izdajo začasne odredbe poseben postopek znotraj (rednega) postopka, ki terja uporabo procesnih pravil, veljavnih v času vložitve predloga za izdajo začasne odredbe oziroma odločitve o začasni odredbi po uradni dolžnosti.
skupno starševstvo - vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - skupno varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - preživljanje skupnih otrok - določitev preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitne zmožnosti staršev
Izhodišče za presojo koristi otrok je v tem, da naj varstvo in vzgoja otrok potekata tako, da življenjska skupnost staršev še vedno obstaja. Starša sta enako odgovorna za vzgojo in razvoj njunih otrok. Kot je pravilno povzelo tudi prvo sodišče, naj bo prvenstvena rešitev skupno varstvo in vzgoja otrok. Odločitev o skupnem varstvu in vzgoji ni na mestu le v primeru, da bi bila ogrožena korist otrok.
Pritožba utemeljeno graja odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena. Dejanske ugotovitve prvega sodišča kažejo, da so preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca občutno boljše od predlagateljičinih. Za oceno njunih preživninskih zmožnosti ni odločilna matematična analiza njunih prihodkov, ampak njune pridobitne zmožnosti
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052812
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 451, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 190, 190/3. DZ člen 82. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
sprememba tožbe - neprerekane trditve - nove trditve in dokazi - prepozne trditve - solidarno (nerazdelno) plačilo - spor majhne vrednosti - delo v gozdu - sekanje v tujem gozdu - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje - odpadla pravna podlaga - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - povzemanje vsebine listine - ponovljen postopek
V kolikor bi sodišče prve stopnje nove trditve in dokaze dopustilo, bi to pomenilo nedopustno širjenje trditvene podlage, ki sta jo stranki ponudili in s tem izigravanje pravil, ki so v sporu majhne vrednosti namenjena zagotavljanju ekonomičnosti in pospešitvi postopka.
Ugotovitev, da sta toženca zakonca oziroma zunajzakonska partnerja ni narobe povzeta iz listine, ki bi bila predložena in vpogledana kot dokaz, ampak gre za navedbo tožnika, ki je toženca nista pravočasno prerekala.
Toženca sta trditvam začela ugovarjati šele v ponovljenem postopku. To pa je prepozno.
DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 15.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - težko nadomestljiva škoda - izvajanje starševske skrbi - soglasje staršev - javna objava fotografije - objava fotografije na portalu - mnenje Varuha človekovih pravic
Objavljanje fotografij in videoposnetkov, na katerih je mogoče otroka identificirati, posega v njegovo pravico do lastne podobe kot sestavnega dela pravice do zasebnosti.
Objava fotografij svojih otrok na spletu sodi med odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na zdrav otrokov razvoj in je zato zanjo praviloma potrebno soglasje staršev, ne gre pa za tako ogrožajoče ravnanje za otroka, ki bi v vsakem primeru terjalo poseganje države v družinsko razmerje.