dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - preživninska obveznost staršev
Odločilen pri presoji o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo je gotovo odnos staršev do otroka in torej ne predvsem njun medsebojni odnos. Vendar pa je ta pomemben pri tej presoji takrat, kadar se nerazčiščeni konflikti v partnerskem odnosu prenašajo oziroma negativno vplivajo na otroke, da ogrožajo otrokovo korist. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v največjo otrokovo korist, da se s 1. 9. 2022, ko otrok prehaja v šolo, stiki uredijo tako, da bo mld. otrok s vsakim od staršev preživljal polovico časa, saj kot je pojasnila izvedenka je otroku v korist, če se stiki razporedijo enakomerno med starša tako, da otrok preživi enako časa z obema staršema.
določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev bremena preživljanja - skrb za otroka
Preživnina ni omejena zgolj na zadovoljevanje otrokovih potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist, v okviru obstoja zadostnih sredstev zanje na strani tistih, ki so otroka dolžni preživljati.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - načelo otrokove koristi
Odločilen pri presoji o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo je gotovo odnos staršev do otroka in torej ne predvsem njun medsebojni odnos. Vendar pa je ta pomemben pri tej presoji takrat, kadar se nerazčiščeni konflikti v partnerskem odnosu prenašajo oziroma negativno vplivajo na otroke, da ogrožajo otrokovo korist. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v največjo otrokovo korist, da se s 1. 9. 2022, ko otrok prehaja v šolo, stiki uredijo tako, da bo mld. otrok s vsakim od staršev preživljal polovico časa, saj kot je pojasnila izvedenka je otroku v korist, če se stiki razporedijo enakomerno med starša tako, da otrok preživi enako časa z obema staršema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00058384
ZNP-1 člen 89, 216, 216/1. ZPP člen 262, 262/2.
izpodbijanje očetovstva - nepravdni postopek - analiza DNK (DNA) - uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko - dolžnost sodelovanja stranke
Določba 89. člena ZNP-1 predvideva prisilo v primeru, da udeleženec izvedbo DNK analize odkloni. Ta določba odstopa od siceršnjega pravila, da v primeru strankine procesne neaktivnosti sodišče oceni pomen te njene neaktivnosti (262. člen ZPP). Vendar se določba uporablja le za zadeve, vložene po 15. 4. 2019. Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1, se dokončajo po prej veljavnih procesnih pravilih.
V skladu s procesnimi določbami, ki jih je treba v obravnavani zadevi uporabiti (262. člen ZPP), prisilni ukrepi zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu oz. ni pristopila k izvedbi DNK analize, niso dopustni. Sodišče glede na vse okoliščine presoja pomen dejstva, da stranka ni prišla na zaslišanje oz. se ni odzvala vabilu na opravo DNK analize.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00057979
DZ člen 240, 241, 243.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbnik - izbira skrbnika - želje varovanca - korist varovanca
Pri izbiri skrbnika je sodišče upoštevalo zakonske določbe, ki se nanašajo na skrbnika (240. člen DZ), kot tudi določbe, ki se nanašajo na položaj osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo (242. člen DZ). Ker se v postopku odloča o koristih in pravicah osebe, je ključna volja in korist osebe, v tem okviru pa tudi zaupanje osebe, da ji bo skrbnik nudil potrebno podporo. Ker je sodišče v izpodbijanem sklepu prepričljivo obrazložilo, zakaj upoštevanje varovančeve želje ni v nasprotju z njegovimi koristmi, pritožnik ni uspel vzbuditi dvoma o pravilnosti odločitve o izbiri skrbnice.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058348
ZNP-1 člen 103. ZIZ člen 226, 226/3. DZ člen 163, 163/3.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - način izvrševanja stikov - nadzorovani stiki - družinska sistemska psihoterapija - kršitev začasne odredbe - predlog za denarno kaznovanje - nenadomestno dejanje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - sklep o denarni kazni - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja
Namen izrečene denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa gre za sredstvo, s katerim naj bi sodišče doseglo spoštovanje obveznosti iz izvršilnega naslova; v konkretnem primeru sredstvo, s pomočjo katerega bi sodišče nasprotno udeleženko prisililo, da omogoči v začasni odredbi določene stike predlagatelja s sinom.
Za kaznovanje dolžnika zaradi kršitve začasne odredbe, ki ni več v veljavi, ni materialnopravne podlage.
Dokazno breme upravičenosti kršitve izdane začasne odredbe je na kršitelju.
preživljanje otroka - preživnina otroka - odprava preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - stiki otroka - varstvo koristi otroka
Tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da se okoliščine niso spremenile v taki meri, da predlagatelj ne bi zmogel plačevati preživnine v višini 50 EUR mesečno. Ključna je namreč ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da ob prvi določitvi preživnine ni prejemal dohodkov, sedaj pa jih že dlje časa prejema.
začasna odredba o stikih - zavarovanje z začasno odredbo - začasna določitev stikov - stiki staršev z otrokom - stiki v korist otroka - obveznost starša na pripravo stikov - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - časovna omejenost ukrepa - stiki prek video klica - odvisnost od alkohola - zdravljenje odvisnosti - ukinitev stikov
Stiki so določeni ne le v korist staršev, temveč tudi in predvsem v korist mladoletnih otrok. Dolžnost rezidenčnega starša je, da otroke na stike ustrezno pripravi. Zato dejstva, da otroci za posamezni stik morda niso bili motivirani, ni mogoče šteti v škodo nasprotnemu udeležencu.
Ni primerno, da nasprotni udeleženec stik odpove ali se ga sploh ne udeleži, vendar to še ni razlog, da bi stike v celoti ukinili, saj so stiki otrok z očetom otrokom v korist.
Stiki pod nadzorom CSD se glede na drugi odstavek 163. člena DZ lahko izvajajo največ 9 mesecev in jih ni mogoče ponovno odrediti ali podaljšati.
Nasprotni udeleženec zaradi odvisnosti od alkohola in morda še kakšnih opojnih snovi samostojnih stikov zaenkrat ni sposoben varno in zanesljivo izvajati, prav tako ni podlage za pogostejše stike od določenih.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta se pravdni stranki po sklenitvi sodne poravnave dogovorili, da zaradi tožnikovih upnikov toženka preživninsko obveznost, kot je določena s sodno poravnavo oziroma razliko (nesporno je, da tožnik preživninske obveznosti, ki jo je imel do otroka ni plačeval toženki, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo) v višini 100,00 EUR nakazuje oziroma plačuje neposredno otroku. Pritožba zgolj pavšalno in neprepričljivo izpodbija te dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Iz teh razlogov ni izkazan abstraktni dejanski stan iz 133. člena ZZZDR, ki predpostavlja, da je prišlo do prikrajšanja na eni strani (v obravnavanem primeru na strani tožnika) in okoriščanja na drugi strani (v obravnavanem primeru na strani toženke).
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki - izvajanje stikov - stiki v korist otroka - preselitev zakonca in otrok - preživnina - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - korist mladoletnega otroka
Sodišče je potrebe deklice ocenilo v višini najmanj 300 EUR, kar je glede na primerljive primere iz sodne prakse na spodnji meji potreb osemletnega otroka. Pritožbeno sodišče je prepričano, da so dejanski stroški, upoštevajoč izvajanje interesnih dejavnosti in potrebne prevoze od doma do šole, višji. Zato je ne glede na nižje dohodke nasprotna udeleženka, ki ima ustrezen poklic in bi lahko zaslužila več, pa se je po lastni izbiri odločila drugače, za preživljanje A. A. dolžna prispevati 150 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da ima pritožnica visoke stroške s prevozi deklice na stik in s stika, a je to posledica njene odločitve, da se preseli v oddaljen kraj.
ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - začasna odredba - stiki otroka - nadzorovani stiki - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Tako sodišče kot CSD sta v skladu s 153. členom DZ dolžna ves čas skrbeti za izvedbo potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih zahtevajo koristi otroka. Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev, vendar pa jo lahko sodišče v primeru spremenjenih okoliščin na predlog CSD ali na podlagi mesečnih poročil CSD-ja o vsebinskem poteku stikov po uradni dolžnosti tudi spremeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00058022
ZPP člen 8, 254.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - sprememba okoliščin - dokaz z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - celovita dokazna ocena - največja korist otroka - razlog za zavrnitev dokaza
Sodišče druge stopnje zato meni, da niso podani zakonski pogoji za postavitev novega izvedenca ter, da je sodišče navedlo ustavno dopustne razloge za zavrnitev tega dokaza. Nestrinjanje predlagateljice z ugotovitvami v izvedenskem mnenju in zasledovanje drugačne interpretacije ugotovljenih okoliščin, ki bi bile bolj v njeno korist, pa ne predstavljajo utemeljenega razloga za postavitev novega sodnega izvedenca. Zato ni mogoče slediti pritožbi, da je sodišče kršilo določbe drugega odstavka 254. člena ZPP, ker ni sledilo predlogu predlagateljice po angažiranju novega izvedenca klinične psihologije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00059815
URS člen 2.. DZ člen 262, 262/1, 293.. ZPP člen 89, 89/2, 351.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo sorazmernosti - obrazložitev sklepa - Center za socialno delo (CSD) - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pooblaščenec brez opravljenega PDI
V pritožbenem postopku lahko CSD opravlja procesna dejanja le po zakonitem zastopniku direktorju, po strokovnem delavcu, to je po pooblaščencu pa le, če ima ta opravljen pravniški državniški izpit. Slednje iz pritožbe ne izhaja. V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, gre za nedovoljeno pritožbo, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo Sodišče prve stopnje se do vloge CSD kot strokovne institucije, ki ji je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, sploh ni opredelilo.
Zaključek sodišča, da upnikov predlog nima nujnih sestavin, potrebnih za obravnavanje, temelji na ugotovitvah, - da upnik v obravnavani vlogi ni postavil jasnega predloga, kako naj se glasi začasna odredba, ni opisal razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči in ni v zadostni meri utemeljil in pojasnil ogroženosti otrok, zaradi katere bi bilo treba družinsko razmerje ponovno urejati, niti predložil dokazov, - da je bil s sklepom z dne 22. 6. 2021 pozvan k dopolnitvi predloga, - da v danem osemdnevnem roku tega ni storil.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058671
ZIZ člen 273b. DZ člen 157, 157/2, 161.
določitev stikov - stiki med starši in otrokom - stiki pod nadzorom - začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - ogroženost otroka - največja korist otroka - družinsko nasilje - ekonomsko nasilje - verbalna grožnja - konfliktnost med starši - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - nujni primeri - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Deček je zaradi dogajanja med staršema zelo obremenjen. V šoli je zaskrbljen, nemotiviran za šolsko delo, deluje zaspano in odsotno. Močno nefunkcionalen odnos med staršema, ki se nista sposobna dogovarjati glede stikov, ter očetovo nasilje do matere, ki so mu priča otroci, ogrožata zdrav razvoj otrok. Očetovo odklanjanje ponujene strokovne pomoči in vse prej izpostavljene okoliščine kažejo na nujnost ureditve stikov na način, da za otroke ne bodo obremenjujoči. Zato ni razloga, da ne bi sledili mnenju CSD po začasni vzpostavitvi stikov pod nadzorom.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - stiki z otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - prevoz otroka na stike - način izvajanja stikov - stiki pod nadzorom - obseg stikov - uživanje alkohola
Po načelnem stališču sodne prakse naj oba roditelja skrbita za prevoze, ker to pokaže otrokom, da pri izvrševanju stikov sodelujeta in sta v odnosu do otrok enakopravna. Tako Vrhovno sodišče RS kot višja sodišča sicer dopuščajo tudi odstope od tega stališča, a le v primeru tehtnih okoliščin.
Vprašanje preživljanja otrok na (začasni) način izvrševanja stikov ne vpliva.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058467
DZ člen 138, 138/1, 151, 151/2, 151/4, 161. ZNP-1 člen 34, 106, 106/2. ZPND člen 3, 3/2, 3/5, 3/8, 4, 4/2.
začasna odredba v družinskih sporih - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - varstvo koristi otroka - nadomestitev soglasja starša - ukrepi za varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi - odločanje po uradni dolžnosti - psihično nasilje - obseg in način izvajanja stikov - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - preživninske potrebe otroka - preživninska zmožnost staršev - preživninska obveznost staršev - nova dejstva in dokazi
Pri odločanju o zaupanju otrok je bolj pomembno, da so otroci zaupani v vzgojo in varstvo tistemu od staršev, ki ima boljše starševske kapacitete, kot tistemu, pri katerem bi imeli boljše stanovanjske pogoje ali ki ostane v njihovem dotedanjem domu oziroma okolju.
Trening starševskih veščin ni namenjen le staršem, ki otrokom povzročajo nasilje, namenjen je tudi moškim in ženskam, ki jim manjka starševskih veščin in potrebujejo dodatna znanja o vzgoji.
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, ampak tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko izpolni svojo preživninsko obveznost, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem.
Odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev (do katere zaradi konfliktov med staršema hitro pride) lahko povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki je težko popravljiva.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058378
ZZK-1 člen 243. DZ člen 67. OZ člen 86.
izbrisna tožba - prodajna pogodba - nična pogodba - neveljavnost vknjižbe - nedopusten nagib - izigranje upnikov - dokazna ocena - skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino
Toženec je namenoma, s kombinacijo svojih pravnih dejanj dosegel, da tožničina terjatev iz prej toženčevega (nepremičnega) premoženja ne more biti poplačana. To, da je zaradi odtujitve dela svojih nepremičnin toženec prejel kupnino, na tako presojo ne vpliva. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni naključje, da je vsa denarna sredstva, čeprav je vedel, da ima tožnica do njega terjatev, (z vednostjo toženke) naložil v kriptovalute, na katere tožnica z izvršbo realno ne more poseči.
Glede na ugotovitev, da je bil glavni namen pogodbe izigrati tožnico kot upnico in ji preprečiti poplačilo, je pravilna materialnopravna presoja, da je pogodba zato v celoti nična. Pravilna pa je posledično tudi odločitev, da so neveljavni na podlagi te (nične) pogodbe izvedeni zemljiškoknjižni vpisi.
DZ člen 4, 4/1, 67. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2. ZFPPIPP člen 384, 399, 399/1, 399/3.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj premoženja stečajnega dolžnika - aktivno iskanje zaposlitve
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je podana tudi ovira za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik brez lastnega prizadevanja za poplačilo dolgov ves čas teka stečajnega postopka ne more priti do odpusta obveznosti. Očitno je, da se je dolžnik zadovoljil s plačo, ki onemogoča upniku, da v tem postopku pride do vsaj delnega poplačila svoje terjatve. Da bi dolžnik tudi v teku tega postopka osebnega stečaja iskal bolje plačano službo doma ali v tujini, pa v tem postopku ni zatrjeval.
URS člen 35.. DZ člen 135, 138, 138/3, 138/4.. ZPP člen 8, 254, 254/2, 287, 287/2, 347, 347/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
skupno starševstvo - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - pritožbena obravnava - ni nedovoljen dokaz - pravilna dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - nepristranskost izvedenca
Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno odločilo, da se ravno zaradi slabše komunikacije režim skupnega starševstva natančno določi, kot to izhaja iz 1. točke izpodbijanega sklepa.