URS člen 41, 41/3. DZ člen 136, 136/1, 137, 137/4, 151, 151/4. KOP člen 14, 14/2.
začasna odredba - ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - šolanje - srednja šola - kolizijski skrbnik otroka - razlogi za prenehanje ukrepa - varstvo koristi otroka - upoštevanje otrokovih želja - versko ali drugo prepričanje - obrazložen odstop od sodne prakse
V okviru svobode vere Ustava RS nasprotni udeleženki zagotavlja pravico, da otroka versko vzgaja v skladu svojim prepričanjem (tretji odstavek 41. člena Ustave). Ta ustavna pravica zavezuje sodišče, da spoštuje njena verska prepričanja tudi na področju šole in izobraževanja, ko presoja njena dolžnostna ravnanja v zvezi s šolanjem otroka, ki so sestavni del starševske skrbi.
DZ člen 141, 141/1, 154, 154/1, 157, 157/2, 157/3, 161, 165, 170, 170/3. URS člen 15, 15/3, 51, 51/3, 54, 54/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - omejitev pravice do stikov - začasen odvzem pravice do stikov - pravica do stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - paranoidna shizofrenija - prisilno zdravljenje - napotitev na zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do družinskega življenja - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - starševska skrb
Ne glede na ugotovitev sodišča, ki temelji na mnenju sodne izvedenke, da je za dolgoročen psihološki razvoj otrok koristno vzdrževanje stikov z obema staršema, ta sama po sebi ne more pogojevati začasne odredbe z izrekom ukrepa o prisilni napotitvi matere na psihiatrično zdravljenje oziroma diagnostiko, saj ne podlega pogoju ogroženosti iz 161. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 157. člena DZ.
Otrokove pravice oziroma njegova korist se v razmerju do pravic staršev lahko zavarujejo s posegi v pravico do starševske skrbi, ne pa v druge osebnostne pravice staršev. Sodišče zato lahko z ukrepi za varstvo koristi otrok le prepreči staršu, da bi zaradi njegovega ravnanja ali opustitve otroku nastala škoda. Otroka mora zaščititi, ne more pa starša prisiliti v zdravljenje (zgolj) zato, ker bi bilo to "dobro za otroka" oziroma v njegovo korist.
URS člen 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. DZ člen 156, 158, 158/2, 162, 171, 172, 174. ZPrCP člen 87, 87/7.
začasna odredba o varstvu otrok - stopnja verjetnosti - pravica do družinskega življenja - odvzem mladoletnega otroka - načelo najmilejšega ukrepa - časovne meje pravnomočnosti
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bistvena razlika med pogoji za izdajo začasne odredbe in izrekom ukrepa trajnejšega značaja ni le v dokaznem standardu pri oceni ogroženosti otroka, ki mora biti pri izdaji začasne odredbe izkazana s stopnjo verjetnosti, pri izdaji ukrepa trajnega značaja pa s stopnjo prepričanja, ampak tudi v stopnji ogroženosti otroka. Kajti nižji kot je dokazni standard (verjetnost), bolj tehtni morajo biti razlogi za poseg države v pravico do družinskega življenja (iz 54. člena Ustave in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) z odvzemom otroka (huda ogroženost). Zato lahko do odvzema otrok staršem praviloma pride zgolj na podlagi odločitve o glavni stvari po 174. členu DZ (kjer zadošča "navadna" ogroženost ob dodatnem upoštevanju načela najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ), zgolj izjemoma (v primeru s standardom verjetnosti izkazane hude akutne ogroženosti otroka) je mogoče mld. otroka odvzeti staršem z začasno odredbo.
Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje presodilo, da predlagatelj ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da sta mladoletna A. A. in B. B. v matični družini tako hudo ogrožena, da so hudo ogroženi cilji njune socializacije in njunega razvoja v samostojno in hkrati družabno bitje, kar bi upravičevalo izdajo sporne začasne odredbe pred odločitvijo o predlagateljevem predlogu za izrek ukrepa trajnejšega značaja. Začasna odredba o odvzemu otrok staršem je namreč izjemen, nujen ukrep, ki ga ni dopustno izdati zgolj zato, da bo se otroku zagotovila največja korist ali zato, ker je izkazana zgolj njegova "navadna" (ne pa huda) ogroženost.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - začasne odredbe za varstvo koristi otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - selitev matere - nadomestitev soglasja starša - vključitev otroka v vrtec - vpis otroka v osnovno šolo - izvajanje starševske skrbi - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna določitev stikov - obseg in način izvajanja stikov - način izpolnitve preživninske obveznosti - prijava začasnega prebivališča - prešolanje učenca na drugo šolo - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - največja korist otroka
Bivanjsko okolje otrok je nepredvidljivo in negotovo, saj se mati pogosto seli. Poleg tega obstaja med staršema spor in globoko nesodelovanje, kar otroke - kot v izpodbijanem sklepu ugotavlja že sodišče prve stopnje - obremenjuje in ogroža. Nedoločenost, neurejenost in nepredvidljiva porazdelitev časa, ki ga otroci preživijo pri vsakem od staršev, jih spravlja v stisko. Vse navedeno narekuje nujnost izdaje začasne odredbe.
Pri določitvi začasne preživnine se upošteva vsebinski kriterij zagotavljanja temeljnih otrokovih potreb, kar praviloma pomeni nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - začasni ukrep - trening starševskih veščin - ogroženost otroka - pravica do stikov - odtujevanje otroka - stiki pod nadzorom
Enotno stališče teorije in sodne prakse je, da je otrok, ki brez utemeljenega razloga nima več stikov z drugim od staršev, ogrožen.
Sodišče je prepoznalo ogroženost otrok zaradi omejenega izvajanja oziroma neizvajanja stikov med otrokoma in očetom, da sta udeleženca vpletena v izrazito konflikten partnerski odnos, ki ima močan vpliv na psihosocialni razvoj otrok, ter da sama ne zmoreta razrešiti nastale konfliktne situacije.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00091110
DZ člen 157, 157/2, 161.
začasna odredba v družinskih zadevah - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - nasilje v družini - nasilje nad otrokom - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - stiki med očetom in otrokom - nadzorovani stiki - alkoholiziranost - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju
Sodišče je v izpodbijani odločbi ugotovilo, da sta bila otroka skozi daljši čas pri svojem očetu deležna nasilja, zato ni nobenega dvoma, da je najmanj za verjetno izkazano, da sta otroka dodeljena v varstvo in vzgojo očetu, ogrožena (161. člen DZ). Oba sta utrpela škodo, ki je posledica verbalnega in fizičnega nasilja njunega očeta, kadar je pod vplivom alkohola. V šoli in na centru za socialno delo so zaznali vedenjske, čustvene in učne težave, pri obeh otrocih kot to določa 157. člen DZ. Iz ugotovitev, ki jih je sodišče prve stopnje nanizalo v obrazložitvi, sledi logičen zaključek, da sta otroka ogrožena prav zaradi ravnanj njunega očeta, kadar je v vinjenem stanju, zato je življenjsko nesprejemljiv zaključek centra za socialno delo, ki ga je sodišče prve stopnje enostavno povzelo v izpodbijano odločbo, da otroka nista ogrožena in da zato ni potrebno takoj odločiti o njuni predodelitvi materi.
ZPND člen 22f. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-3. ZPP člen 328.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nujna zadeva - rok za vložitev pritožbe - tek pritožbenega roka - popravni sklep - očitna pisna pomota - sodne počitnice / poletno poslovanje
S sklepom o popravi je bila popravljena zgolj očitna pisna pomota glede parcelnih številk. Pritožbeni rok zoper odločitve, ki niso popravljene, ne začne ponovno teči.
izvajanje starševske skrbi - stalno prebivališče otroka - nadomestitev soglasja starša - ogroženost otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov
Oče je v pritožbi navedel nova dejstva, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi 34. člena ZNP-1 sme in mora ovrednotiti, ta pa v primeru, da bi se izkazala za verjetna, vzbujajo dvom o pravilnosti odločitve o zavrnitvi predloga v zvezi s prešolanjem.
odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - odločba o stikih - največja korist otroka - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - skupno starševstvo - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - kraj prevzema in oddajanja otroka - določitev višine preživnine - otrokove potrebe - pridobitne zmožnosti staršev - finančno stanje - brezposelnost - denarna socialna pomoč - potrdilo izbrane zdravnice - način izvrševanja stikov - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - postopno uvajanje stikov - neosebni stiki - telefonski stiki z otrokom - stiki med šolskimi počitnicami - nadomeščanje stikov
Predaja deklic pred policijsko postajo (za kar se zavzema predlagateljica) ni v njuno korist.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - vpis otroka v osnovno šolo - sprememba ureditve stikov - skupno starševstvo - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Upnik ogroženosti deklice (161. člen DZ), ki bi zahtevala takojšnjo in nujno (začasno) nadomestitev materinega soglasja za vpis v podružnično osnovno šolo ter takojšnjo in nujno (začasno) spremembo izvajanja varstva in vzgoje na način, da bi A. z vsakim od staršev preživljala izmenjaje po sedem dni strnjeno, razen med počitnicami in prazniki, ko bi bil režim drugače določen, ni izkazal. Zato pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe ni, predloga za nadomestitev soglasja starša za vpis deklice v šolo in za spremembo stikov pa udeleženca, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, še nista podala.
razmerja med starši in otroki - nadomestitev soglasja starša - sprememba stalnega bivališča - vpis v šolo - sprejem v vrtec - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravica do izjave - preložitev naroka - videokonferenca
Sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu ni odreklo pravice do izjave o ključnih dejstvih in dokazih, ker ga ni zaslišalo. Nasprotni udeleženec ni pravočasno opravičil svojega izostanka in predlagal preložitve naroka zaradi zaslišanja ali podal predloga za zaslišanje preko video/telekonference. Za slednje je v skladu s 114.a členom ZPP potrebno tudi soglasje strank.
DZ člen 7, 7/2, 136, 136/1, 154, 154/1, 156, 160, 170, 174. URS člen 54.
ukrepi za varstvo koristi otroka - uporaba milejšega ukrepa - omejitev starševske skrbi - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - začasni odvzem - obseg in način izvajanja stikov - največja korist otroka - življenjske okoliščine - osebne lastnosti staršev - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - čas trajanja ukrepa - časovna omejitev trajanja ukrepov
Čeprav imajo starši v skladu z drugim odstavkom 7. člena DZ prednost pri skrbi za otroka, morajo pravice in dolžnosti izvrševati v otrokovo korist (54. člen Ustave RS). Če starši te svoje pravice in dolžnosti ne izvajajo v korist otrok, je otrok ogrožen, zato mora država izvesti ukrepe za njihovo varstvo (prvi odstavek 154. člena DZ). Eden od teh ukrepov je tudi odvzem otroka.
Odvzem otroka zaradi ogroženosti je eden najtežjih ukrepov države, zato zakon določa, da je ta ukrep začasen in lahko traja največ tri leta. Sodišče je ukrep odvzema staršev izreklo v trajanju največ tri leta. Ker mora biti vsak ukrep sorazmeren in vezan na realne cilje ter koristi otroka, bo sodišče lahko ukrep odpravilo pred potekom tega roka po ugotovitvi, da so se okoliščine izboljšale do te mere, da bosta starša lahko ponovno prevzela skrb za otroka, torej ko bosta odpravila pomanjkljivosti in napake pri skrbi za otroka ter izboljšala starševske kapacitete.
Pri presoji koristi otroka ni mogoče izhajati iz predpostavke idealnih družbenih in ekonomskih razmer, kjer bi en starš lahko ostal doma brez posledic za finančno stabilnost družine. Preselitev bližje rejniški družini, kot je to nakazalo sodišče v izpodbijanem sklepu, je v teoriji seveda možna, v praksi pa pomeni izgubo zaposlitve, socialno negotovost ter dolgoročno še slabše pogoje za otroka. Del vsakdanjega življenja večine družin je, da se morajo tudi otroci prilagajati vsakodnevnim okoliščinam družine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00091305
DZ člen 158, 158/2. ZNP-1 člen 43. ZOsn člen 3, 4, 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-13.
regulacijska začasna odredba - omejitev starševske skrbi - kolizijski skrbnik otroka - dokazni standard verjetnosti - korist mladoletnega otroka - pravica do izjave pred sodiščem - načelo najmilejšega ukrepa
Pri obravnavi pritožbenih navedb je pomembna vsebina začasne odredbe, ki se nanaša zgolj na področje izobraževanja deklic ter zgolj v tem delu poseže v starševsko skrb, z delno postavitvijo deklic pod skrbništvo CSD, z nalogo, da skrbnik poskrbi, da se bosta mladoletni deklici vključili v redno izobraževanje na javni oziroma zasebni šoli z javno veljavnim izobraževalnim programom v Republiki Sloveniji.
ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi vstopa - podaljšanje ukrepa - vstop v stanovanje - nasilje v družini - trajanje ukrepa - nujnost ukrepa - zavrnitev predloga - neizpolnitev pogojev - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - stanovanjski spor - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka
V postopku podaljšanja ukrepa je sodišče prve stopnje pri presoji, ali predlagateljici še potrebujeta varstvo, pravilno ugotavljalo, ali je podana verjetnost ponavljanja nasilnih dejanj, presojalo je ravnanje nasprotnega udeleženca in predlagateljic med izvrševanjem ukrepa ter ovrednotilo vpliv že izvršenih nasilnih ravnanj na predlagateljici.
varstvo koristi otroka - sprememba ureditve stikov - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - prepoved stikov z otrokom - stiki otroka s starimi starši - razširitev stikov - stiki med počitnicami - začasna odredba ex offo
Pogoj za izdajo začasne odredbe je z verjetnostjo izkazana ogroženost otroka (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Začasna odredba se izda samo glede vprašanja, glede katerega je otrok ogrožen, na način, da se ta ogroženost odpravi oziroma prepreči.
Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 7, 15. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - sklep o nepristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrženje predloga - začasni ukrepi - nujni primer - pristojnost slovenskega sodišča - otrokovo običajno prebivališče - izvajanje starševske skrbi - pristojnost slovenskega sodišča spori iz razmerij med starši in otroki
Pojem običajnega prebivališča je potrebno razlagati tako, da to prebivališče ustreza kraju, ki pomeni neko integracijo otroka v družbeno in družinsko življenje oziroma je za otroka središče njegovih življenjskih interesov.
Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi po uradni dolžnosti v postopek pritegnilo sodno izvedenko, in sicer zaradi varstva pravic in koristi ml. otrok, v skladu s prvim odstavkom 55. člena Zakona o nepravdnem postopku. Zato je tudi plačilo nagrade izvedenki izvedlo iz sredstev sodišča.
Slednje pa še ne pomeni, da udeleženca postopka nista dolžna kriti nastalih stroškov.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - ogroženost otroka - sorazmernost ukrepa - konfliktnost med starši - komunikacija - napotitev staršev na izobraževanje - napotitev staršev v program pomoči - kontradiktornost
Sodišče lahko izda začasno odredbo, s katero staršema naloži udeležbo v programih pomoči in izobraževanja zaradi izboljšanja njune komunikacije in reševanja konfliktov, če je izkazano, da neprimerna komunikacija in konflikti med staršema ogrožajo otroka.
odvzem otroka staršem - odvzem starševske skrbi - ogroženost otroka - ogrožanje zdravja - bistveni vpliv na razvoj otroka - vedenjske motnje - duševne motnje - agresivnost - stanovanjska skupnost - izvajanje starševske skrbi - osebne značilnosti staršev - duševna motnja matere - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - spolna zloraba otroka - stiki - preživnina
Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje v 38. točki obrazložitve, da sta dekleti v domačem okolju ogroženi in da iz njunega obnašanja, kot je opisano v 38. točki obrazložitve, po mnenju sodne izvedenke sledi, da je posledica spolne zlorabe deklet, ki se kaže z neprimernim spolnim vedenjem in uporabo besednih zvez, pretiranim zanimanjem za spolne organe in spolne odnose ter zapeljivim načinom vedenja.
Odločitev, da naj oče preživnino nakazuje na račun kolizijskega skrbnika, je po svoji vsebini omejitev materine starševske skrbi. Vsak poseg v starševsko skrb pa mora biti nujen in sorazmeren. Ne zadošča želja po preprečitvi mešanja premoženja in lažji nadzor nad namensko porabo sredstev