postopek za varstvo koristi otroka - ukinitev plačevanja preživnine - polnoleten otrok - nepopoln predlog - zavrženje nedopolnjenega predloga - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju - Center za socialno delo (CSD) - mediacija - pravila nepravdnega postopka
Namen določbe 203. člena DZ je starše opozoriti na varstvo koristi otroka, jih spodbuditi k sporazumni ureditvi in seznaniti z mediacijo. Uvrstitev tovrstnih postopkov med postopke za varstvo koristi otroka je treba razlagati v smislu same kvalifikacije postopka in uporabe posebnih pravil nepravdnega postopka (npr. hitrost, preiskovalno načelo...), ne pa kot avtomatično širitev obveznosti iz 203. člena DZ, ki je po svoji dikciji vezana na starša kot predlagatelja v razmerjih glede mladoletnega otroka. Določba 93. člena ZNP-1 ne ustvarja samostojne obveznosti predhodnega svetovanja; ta je urejena specialno v 203. členu DZ in je strukturno vezana na vlogo staršev v razmerjih glede mladoletnih otrok.
preživnina razvezanemu zakoncu - pogoji za prenehanje pravice do preživnine (ukinitev preživnine) - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - nestrinjanje z dokazno oceno - vključitev v javna dela - dolgotrajna brezposelnost - starost - spremenjene okoliščine - skupno premoženje bivših zakoncev - ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja v pravdi - predhodno vprašanje - dolžnost preživljanja razvezanega zakonca
Sodišče druge stopnje v zvezi z razlogi za prenehanje pravice do preživnine po 108. členu DZ pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela stališče, da pravica razvezanega zakonca do preživnine preneha le, če se ta redno oziroma trajno zaposli, ne pa v primeru, če je negotovo, ali se bo lahko redno zaposlil ali ne. Možnost redne (trajne) zaposlitve je lahko razlog za prenehanje pravice do preživnine le, če je preživninski upravičenec neupravičeno ni izkoristil, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
V zvezi z razlogi za odpravo preživnine po 106. členu DZ zaradi storitve kaznivega dejanja zoper preživninskega zavezanca (tožnika) sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti v pravdi dopustno ugotavljati kot predhodno vprašanje zgolj tedaj, ko se tehtanje med dvema ustavno varovanima kategorijama, in sicer pravico oškodovanca do pravnega varstva (23. člen Ustave) in domnevo nedolžnosti povzročitelja škode (27. člen Ustave), prevesi v korist pravice oškodovanca do sodnega varstva, a (le) toliko, da poseg v domnevo nedolžnosti ni nesorazmeren.
izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - prepis na drugo šolo - menjava vrtca - korist mladoletnega otroka
Otroci so zaradi dolgih vsakodnevnih voženj glede na to, da z očetom, ki živi v bližini šole oziroma vrtca, ki ju obiskujejo sedaj, med tednom nimajo stikov, povsem po nepotrebnem izpostavljeni zgodnjemu vstajanju oziroma pomanjkanju spanja, utrujenosti, dolgim vožnjam in nevarnostim na cesti. Navedeno vpliva na njihov zdrav razvoj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00090664
ZIZ člen 15, 76, 226, 238f. ZPP člen 332, 343, 343/1, 343/4.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izrek denarne kazni dolžniku - izvršilni naslov - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - ustavitev izvršbe - oprava izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes za ugovor - pomanjkanje pravnega interesa - vsebinska presoja - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - stroški izvršilnega postopka - stroški predloga za izvršbo - stroški ugovornega postopka
Pritožba je utemeljena že iz razloga, ker dolžnica niti nima pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru, obstoj pravnega interesa pa je procesna predpostavka za meritorno presojo. V času izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru je bila namreč oprava izvršbe (z izrekanjem denarnih kazni) že pravnomočno ustavljena, kar pomeni, da se sklep o izvršbi zoper dolžnico v obravnavani zadevi v nobenem primeru ne bo več izvrševal. Drži sicer, da so bili dolžnici s sklepom o izvršbi naloženi v plačilo tudi upnikovi stroški izvršilnega predloga, vendar pa to dejstvo samo zase pravnega interesa dolžnici za vsebinsko odločanje o ugovoru še ne daje. Bistvo izvršbe je namreč opravljanje neposrednih izvršilnih dejanj zoper dolžnika z namenom uveljavitve upnikove terjatve, v tej zadevi pa se izvršba v nobenem primeru ne more več opravljati. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi, zaradi pomanjkanja dolžničinega pravnega interesa, šteti kot nedovoljen in ne o njem vsebinsko odločati, kot je storilo v I. točki izreka izpodbijanega sklepa.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - izročitev osebnih dokumentov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - največja korist otroka - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju
Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in se v koristnost njegove vsebine v odnosu do mladoletnih otrok ne sme spuščati. V postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, je bilo ocenjeno, da so stiki, kot so bili določeni, v korist obeh otrok, saj sicer matično sodišče ne bi odločilo na način, kot je, torej tudi tako, da se ob stikih predajajo tudi osebni dokumenti otrok. Izvršilno sodišče zato ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe oziroma ugovoru izvršilnega naslova z vidika varstva koristi otrok ne more ponovno presojati.
V obravnavani zadevi se v nepravdnem postopku odloča o spremembi izvršilnega naslova in se je hkrati odločalo o začasni odredbi, s katero bi bilo ob izdaji lahko začasno poseženo v izvršilni naslov. Izvršilno sodišče kvečjemu ne sme voditi postopka izvršbe, dokler ni sprejeta odločitev o začasni odredbi. Ker pa začasna odredba učinkuje, še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi, pa zadošča, da se izvršba ne opravlja do njene izdaje (ter se tudi ni). Če je izdana, upnikov izvršilni naslov lahko začasno izgubi pravni učinek (če je poseženo v samo prej določeno obveznost dolžnika), saj ga začasno nadomesti začasna odredba, s tem tudi odpade temeljna predpostavka obravnavane izvršbe. Če pa je predlog za izdajo začasne odredbe, tako kot v obravnavani zadevi, zavrnjen oziroma dolžnikova obveznost ni spremenjena, pa izvršilno sodišče iz enakih razlogov, kot jih ugotovi matično sodišče, ne sme odložiti izvršbe.
nadomestitev soglasja za zdravljenje otroka - nujni zdravstveni poseg - izvajanje starševske skrbi
Zmotno meni pritožba, da je v predmetni zadevi potrebno odločati v skladu s 172. členom DZ.
Predmetna določba DZ pa se ne uporablja za primere, ko se starša ne moreta sporazumeti o pregledu ali zdravljenju, v tem primeru gre za spor glede izvajanja starševske skrbi in se rešujejo po določbi 151. členu DZ.
spor za ugotovitev očetovstva - dolžnost izvedbe dokaza - dolžnost sodelovanja - sodelovanje stranke pri aktivnostih izvedenca - izvedba DNK analize - izogibanje izvedbi dokaza - odklonitev - ogrožanje zdravja - nadomestitev soglasja starša za DNK analizo - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti
Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog nasprotovala izvedbi dokaza z DNK analizo z utemeljitvijo, da bo izvedba tega dokaza prinesla "otroku le nevšečnosti in napor", pri tem pa ni izpostavila nobenih psiholoških/zdravstvenih težav otroka in še manj, da bi analiza DNK lahko resno in trajno ogrozila zdravje otroka.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090684
DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 6, 34.
sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba sodne poravnave - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetnost kot dokazni standard - izjemen ukrep - omejitev pravice do stikov - konfliktnost med starši - prepozna dopolnitev pritožbe - prekluzija navedb in dokazov
Pri odločanju o izdaji začasne odredbe ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki sodišču omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da je treba z začasno odredbo nemudoma zavarovati njegovo korist.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090554
DZ člen 67, 69, 69/1, 71, 71/1. SPZ člen 66, 66/3. ZIZ člen 272, 272/1.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje razvezanih zakoncev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve - nepopolna trditvena podlaga - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedovoljena pritožbena novota
Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da tožnik v postopku zavarovanja ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da ima terjatev do toženke ali da mu bo ta še nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Gre za temeljno predpostavko, ki mora biti izkazana tako v primeru izdaje zavarovalne kot tudi v primeru izdaje ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, zato je pritožbeno stališče, da je predlagano zavarovanje po vsebini ureditvena začasna odredba, pravno nepomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00090424
ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1. ZPP člen 22.
spor o pristojnosti - izbirna krajevna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - varstvo koristi otroka
Prvi odstavek 13. člena ZNP-1 določa posebno izbirno krajevno pristojnost zaradi zaščite otrok kot ranljive skupine in predstavlja realizacijo načela splošne otrokove korist.
V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - vložitev predloga - stiki - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - skupno starševstvo
Pritožbene navedbe predlagatelja, da bo stik s hčerko in izvajanje starševske skrbi mogoče vzpostaviti le v primeru odločitve o skupnem starševstvu, niso utemeljene. Sama formalna določitev skupnega starševstva ne more zagotoviti kakovostnega izvajanja starševske skrbi niti izboljšanega odnosa z otrokom. Tudi v primeru, ko otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema staršema skupaj, drugi starš ohranja pravico in dolžnost sodelovati pri vseh odločitvah, ki pomembno vplivajo na otrokovo življenje in prihodnost. Vzpostavitev in kakovost odnosa med staršem in otrokom je primarno odvisna od ravnanja starša, njegove pripravljenosti na sodelovanje ter spoštovanja otrokove koristi, ne pa od formalne oblike varstva in vzgoje. Pogojevanja vzpostavitve stika s pridobitvijo skupnega starševstva zato kaže na nerazumevanje vsebine starševske skrbi in odgovornosti, ki jo ima starš do otroka.
predlog za spremembo začasne odredbe - zavrnitev predloga - nespremenjene okoliščine - stiki pod nadzorom - Center za socialno delo (CSD) - namen stikov - odvisnost od alkohola - načelo otrokove koristi
Okoliščine, ugotovljene v času izdaje izpodbijanega sklepa, se v primerjavi z okoliščinami, ki so bile podlage za izdajo začasne odredbe z dne 22. 4. 2025, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, niso spremenile v takšni meri in na takšen način, da bi to utemeljevalo popolno prenehanje nadzora Centra nad izvajanjem stikov med očetom in otroki. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo pritožnikov predlog za spremenjen način izvajanja stikov brez nadzora CSD kot časovno preuranjen, saj vsi razlogi za nadzorovane stike še niso bili v celoti odpravljeni in je določena stopnja previdnosti še vedno potrebna.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obvestilo policiji - denarna kazen - izterjava denarne kazni - procesno dokazno breme - materialno dokazno breme - zaslišanje otroka - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ponavljajoče se kršitve - namen denarne kazni - sorazmernost posega
Ni videti razlogov, da tudi denarna kazen, določena za kršitev zapovedane opustitve na podlagi ZPND, ne bi bila izrečena za vsako kršitev zapovedane opustitve, izrečeno s sodno odločbo. Namen denarne kazni je prvenstveno v zagotovitvi varstva žrtve pred nasilnimi ravnanji. Dolžnika naj izrek denarne kazni (in ne šele izvršitev, kot meni pritožnik) odvrne od kršitve izrečenih ukrepov. V nasprotju s tem namenom bi bilo stališče, da se prvotno izrečena kazen izreče ne glede na to, kolikokrat je dolžnik kršil s sodno odločbo izrečeno prepoved. Ker izvedba postopka po naravi stvari terja določen čas, se v primeru ponavljajočih kršitev v krajšem časovnem obdobju sodišče ne more odzvati na vsako od kršitev (ugotoviti kršitev, naložiti plačilo izrečene denarne kazni in določiti novo, višjo denarno kazen). Če bi se za vse kršitve, izvršene v času do izdaje sodne odločbe, izterjala le ena denarna kazen, bi bil kršitelj prej vzpodbujen k ponavljanju kršitev, kot pa da bi ga denarna kazen od njih odvračala. Namen denarne kazni bi bil izjalovljen.
stalno prebivališče otroka - nova odmera preživnine - skupno starševstvo
Upoštevaje, da sta vsaj v začetku postopka (predhodno svetovanje na CSD) udeleženca bila soglasna, da stalno prebivališče otrok ostane na naslovu predlagatelja, pošta pa se za otroke vroča na naslov matere, sodišče druge stopnje ne vidi tehtnih razlogov, za spreminjanje slednjega, zato je v tem delu (glede stalnega prebivališča otrok) sklep sodišča prve stopnje spremenilo.
Od staršev se namreč pričakuje, da bodo za pridobitev preživninskih sredstev, s katerimi pokrijejo potrebe otrok, storili vse, kar je v njihovi moči in po potrebi poiskali oziroma izkoristili tudi dodatne možnosti zaslužka.
Pri tem je potrebno poudariti, da ne gre za absolutizacijo načela otrokove koristi, saj je potrebno pri presoji o potencialnih pridobitnih zmožnostih upoštevati, da načelo najvišje koristi otroka ni nadustavno ali celo zunajpravno načelo in ima svoje vsebinske meje, ki so začrtane z ustavnim položajem preživninskega zavezanca.
začasna odredba o preživnini - začasna določitev preživnine - zvišanje preživnine - nižji dokazni standard - stopnja verjetnosti - ogroženost otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - zmožnost preživninskega zavezanca - varstvo koristi otroka - obseg stikov - konfliktnost med starši - obveznost preživljanja otrok - standard obrazloženosti odločbe
Stališče nasprotnega udeleženca, da sodišče začasne odredbe ne bi smelo izdati, ker predlagateljica ni niti trdila še manj dokazala, da ne more pokriti eksistencialnih potreb otrok, je materialno pravno zmotno. Splošno znano je, da sprotno zadovoljevanje potreb otroka vpliva na njegov psihofizični razvoj, zato je v primeru, ko eden od staršev za preživljanje otroka ne prispeva nič ali le malo in glede na svojo oceno, kaj in kdaj bo plačal, otrok ogrožen (157. člen DZ). Otrokove potrebe je treba v obsegu, kolikor sta jih starša sposobna zagotoviti, zagotavljati kontinuirano. Konflikten odnos med staršema na to ne sme vplivati.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090963
DZ člen 141, 141/8, 161. ZNP-1 člen 101.
stiki otrok s starši - sprememba ureditve stikov - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - naknadno spremenjene okoliščine - verjetna izkazanost okoliščin - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - neobrazloženost odločitve
Pritožnica izpostavlja le okoliščine, ki bi bile lahko v prid predlagani omejitvi stikov, ne sooči pa se s tistimi, ki sledeč izpodbijanemu sklepu zmanjšujejo njihovo težo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da sodišče ne bi prepoznalo resnih tveganj za zdravje otrok zaradi prekomernega uživanja alkohola in iz te izvirajoče možne okrnitve starševskih zmožnosti. Kot pomembno pa je utemeljeno ovrednotilo dejstvo, da sta deklici že med dlje časa trajajočim postopkom preživljali vsak drugi teden pri očetu in da je predlagateljica že tedaj vedela za izrečene prekrškovne kazni in govorice, a glede na njeno strinjanje z ureditvijo prehajanja med starši ni podvomila o zmožnostih očeta, da poskrbi za deklici. O tem, kaj se je od zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje (četudi v juniju 2025) do vložitve predloga spremenilo, da bi utemeljevalo drugačno odločitev, pritožnica niti v pritožbi ni navedla drugega kot sporočilo staršev nasprotnega udeleženca. O pomenu tega sporočila je sodišče izvedlo dokaze in se o njem opredelilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00091177
ZPND člen 5, 19, 19/1, 19/2, 22a, 22b, 22b/4. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 340, 341, 358.
nasilje v družini - pogoji za izrek ukrepa - test sorazmernosti - relevantno časovno obdobje - ukrep prepovedi vstopa - trajanje ukrepa - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - psihično nasilje - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna uporaba materialnega prava - delna sprememba izpodbijanega sklepa
Glede na samo težo dejanj nasprotnega udeleženca, ter dejstvo, da je iz solastniške nepremičnine odstranjen že od 13. 8. 2025, je izrečen v predolgem trajanju. Dejstvo je, da imata udeleženca postopka nerešena premoženjska razmerja, ki jih tudi v trajanju enega leta ne bosta uspela razrešiti.
vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - vpis otroka v osnovno šolo - nadomestitev soglasja starša - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - mnenje otroka - ponovna vzpostavitev stikov
Ker je A. A. dejansko v varstvu predlagateljice v B., bi obiskovanje šole na D. zahtevalo vsakodnevne vožnje iz B. na D. in nazaj. Ni dvoma, da bi takšne vožnje otroka obremenjevale ter krnile tako njegov čas, namenjen šolskemu delu, kot čas, namenjen počitku in sprostitvi. Takšna obremenitev bi bila lahko upravičena le v primeru, če bi se izkazalo, da pozitivni vidiki šolanja na D. odtehtajo negativne posledice, ki jih takšne vožnje prinašajo.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da so bili stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem več mesecev prekinjeni, pri tem pa so bili pred prekinitvijo v družini prisotni vsaj nekonstruktivni, če ne že nasilni vzorci obnašanja, ki jim je bil priča tudi A. A. Upoštevajoč te okoliščine je opirajoč se na mnenje CSD pravilno ugotovilo, da je v korist dečka, da se stiki z nasprotnim udeležencem uvedejo v obliki stikov pod nadzorom.
začasna sodna poravnava - sprememba sodne poravnave - varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi - način izvrševanja stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - največja korist otroka - določitev stikov - nadomestitev soglasja starša - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi predlagatelja, da sta skupno varstvo in vzgoja osnovna, prvenstvena rešitev, vendar okoliščine konkretnega primera, med katerimi ni zgolj nezmožnost komunikacije med udeležencema in njuni močni konflikti, take spremenjene oblike varstva in vzgoje trenutno še ne dopuščajo, zaradi varstva koristi otroka.
DZ člen 156, 157, 157/2, 161, 174, 174/1, 234, 257. ZZZDR člen 158.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - imenovanje skrbnika - začasni skrbnik - postavitev otroka pod skrbništvo - največja korist otroka - ogroženost otroka - verjetnost kot dokazni standard - izvrševanje starševskih pravic - kršitev pravice do izjave - dopustnost posega v ustavno pravico - nadomestna vročitev - smrt enega od staršev - neznano prebivališče stranke - soglasje staršev - načelo najmilejšega ukrepa - drugi razlogi
Predlog za namestitev v rejništvo temelji na okoliščinah, da je deklici umrla mati, oče pa je neznanega prebivališča. Dekličino namestitev v rejništvo torej pogojujejo drugi razlogi, ki jih določa zakonik, ne pa predlagani ukrep za varstvo koristi otrok. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je v obravnavanem primeru mogoče le z odvzemom otroka očetu v zadostni meri zavarovati otrokove koristi.