V konkretnem primeru sta udeleženca sporazumna, da je v korist otroka, da se ga vpiše v vrtec. Srž spora je v lokaciji vrtca, ki bi ga obiskoval otrok. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je odločitev o tem v navedeni fazi postopka preuranjena. Prvič iz razloga, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, ker bi imela ta odločitev (pre)velik neposreden vpliv na končno odločitev, drugič pa iz razloga, ker bo šele na podlagi izvedenskega mnenja možno oceniti dejstva, ki bodo relevantna tudi za odločitev o izbiri vrtca za otroka. V navedeni fazi postopka se torej ne ve, kako bi odločitev o izbiri vrtca vplivala na otrokov razvoj, zato je zaradi varstva koristi otroka treba počakati na izvedbo dokaza z izvedencem, preden se določi z začasno odredbo, kateri vrtec bo otrok obiskoval. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje mnenju CSD, da je treba otroka v najkrajšem možnem času vpisati v vrtec. To dejstvo mora sodišče prve stopnje upoštevati v nadaljnjem postopku, ko bo izdelano izvedensko mnenje, pa bo med udeležencema morda še vedno sporno, kateri vrtec naj otrok obiskuje.
starševska skrb - izvajanje starševske skrbi - začasna odredba - vpis otroka v osnovno šolo - stalno bivališče - nadomestitev soglasja starša - varstvo koristi otroka - pravica do izjave
Ker je moral mladoletni A. A. v šolskem letu 2023/2024 pričeti z obiskovanjem prvega razreda osnovne šole in ker se starša ne moreta dogovoriti o tem, katero osnovno šolo naj bi otrok obiskoval, odločitve pa ni bilo mogoče odložiti, je bilo potrebno, da je sodišče za vmesno obdobje do končne odločitve o vpisu otroka o tem odločilo z začasno odredbo ter je posledično moralo poseči tudi v ureditev o preživljanju časa otroka s staršema.
DZ člen 138, 138/4, 173, 173/1, 177, 177/2. ZNP-1 člen 108.
sprememba odločitve o stikih - omejitev pravice do stikov - spremenjene razmere - osebni stiki z otrokom - neosebni stik - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - obseg in način izvajanja stikov - pravica do stikov - ogroženost otroka - razgovor z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - varstvo koristi otroka
Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavlja korist otroka, vendar pa lahko sodišče po prvem odstavku 173. člena DZ le enemu ali obema staršema omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Sodišče lahko tudi odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak drugače, če je le tako mogoče varovati korist otroka.
Ogroženost otroka z osebnimi stiki z materjo je konkretno in jasno izražena. Njegova stiska je tako močna, da je utrpel akutno stresno reakcijo (tresenje pred stiki, krč v roki, dihalna stiska). Trenutno mu osebni stiki z materjo niso v korist, zaradi česar jih je bilo potrebno omejiti na neosebne stike.
Otrok stike z materjo odklanja zaradi njenega impulzivnega vedenja ter neprimernega govorjenja. Siljenje otroka, ki je izrazil takšen odpor do osebnega stika, pa lahko pri otroku povzroči še hujši odpor do stikov.
Omejitev preživnine je mogoča izključno ob upoštevanju kriterija koristi otroka, stališče, da je potrebno po razvezi zagotoviti povsem enak standard kot pred razvezo, torej ni absolutno.
Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku z razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala kot tožba v pravdnem postopku.
Preživnina se določi glede na potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ) - otroški dodatek je zgolj dopolnilni prejemek, ki predstavlja pomoč za preživljanje. Tako je tudi stališče sodne prakse, s tem, da pritožba ne navede dejstev, ki bi utemeljevale odstop od te enotne sodne prakse.
ZSReg člen 17, 37, 37/1. ZZZDR člen 51. DZ člen 71, 77.
vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - pridobitev položaja udeleženca v postopku - nadomestni sklep - posebno premoženje zakonca - originaren način pridobitve - korporacijske pravice
DZ se je res začel uporabljati 15. 4. 2019, kar pa ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tudi po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je še veljal v trenutku sklenitve navedene pogodbe o prostovoljnem odstopu poslovnega deleža, sklenjene med B. B. in C. B., je imel njen poslovni delež pravno naravo skupnega premoženja. Poslovna deleža sta bila namreč pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. V nobenem primeru pa ni mogel en zakonec drugemu zakoncu podariti del skupnega premoženja, ki bi tako po materialnopravno zmotnem stališču udeleženca B. B. postalo njegovo posebno premoženje. Slednje bi lahko postalo le, če bi ga B. B. neodplačno pridobil od tretje osebe ali pa bi bilo že prej posebno premoženje enega od zakoncev, ki bi bilo podarjeno drugemu zakoncu. Pri poslovnih deležih, pridobljenih v času trajanje zakonske zveze, je šlo ipso iure za podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje namreč nastane originarno, ko se izpolnijo pogoji iz ZZZDR, zato korporacijske pravice spadajo v skupno premoženje zakoncev, ne glede na to kateri od zakoncev je vpisan v register.
skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - bivanje v tujini - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - način izvrševanja stikov - največja korist otroka - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša
Iz določb 138. in 139. člena DZ, na kateri se je sodišče oprlo, izhaja skupno varstvo in vzgoja kot prvenstvena odločitev. Zato mora sodišče vedno preizkusiti, ali so podani pogoji za to obliko varstva in vzgoje. Navedeno izhaja tudi iz določb Ustave (54. člen) in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), ki podeljujejo obema staršema enako odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj. To velja kot načelo tudi v primeru, ko starši ne živijo več skupaj; v skladu s 135. členom DZ imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter za njegov razvoj tudi po razpadu zakonske zveze. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. Skupno varstvo in vzgojo lahko sodišče izreče tudi v primeru, ko o tem med staršema ni soglasja. Otrokova korist je najbolj varovana takrat, ko sta tudi po razpadu skupne življenjske skupnosti starša v odnosu do njega v enakem pravnem položaju, ob pogoju, da sta oba primerna za zaupanje v varstvo in vzgojo.
Velika prostorska oddaljenost ne more biti odločilni dejavnik, ki bi preprečeval določitev skupnega varstva in vzgoje. Zaradi fizične odsotnosti nasprotnega udeleženca je pomembno, da s sinom v času počitnic oz. prihoda v Slovenijo ta primanjkljaj nadoknadita, in da deček z njim preživi večji del počitnic/praznikov.
Določitev skupnega varstva in vzgoje ne pomeni, da mora otrok z vsakim od staršev preživeti povsem enak del časa. Odločitev o načinu izvrševanja skupnega varstva in vzgoje je odvisna od številnih dejavnikov, med njimi tudi od finančnih in logističnih. Pritožbeno sodišče ne najde utemeljenega razloga, da ta oblika varstva in vzgoje dečku ne bi bila v korist. Nasprotno, v primeru skupnega starševstva se v otroku krepi zavedanje, da ohranja oba starša, da sta zanj oba enako pomembna. V starših pa se krepi občutek starševstva in z njim povezane odgovornosti za otroka.
Odločitev sodišča zasleduje otrokovo korist. Ta je, da ima z očetom v tednu tudi daljši stik, s katerim se jima omogoči krepitev medsebojne povezanosti. Zato mora predlagateljica tem okoliščinam ustrezno prilagoditi preživljanje vikendov s sinom. Seveda pa je možno, da se dogovorijo (tudi) drugače.
DZ člen 240, 240/2, 254, 254/2, 262, 262/2, 293. ZNP-1 člen 67.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razrešitev skrbnika - podaljšanje roditeljske pravice - skrbnik - dolžnosti skrbnika
Ker sedaj veljavni DZ ukrepa podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti več ne pozna, je sodišče prve stopnje, skladno z določbo 293. člena DZ, po kateri je treba za učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ, pravilno štelo, da je z zgoraj navedeno odločbo nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, njegova skrbnika pa sta oba starša.
Skrbnica je sama zahtevala svojo razrešitev, to pa je narekovalo odločitev o njeni razrešitvi. Obveznost skrbnika je namreč prostovoljna in častna (glej drugi odstavek 240. člena DZ), sodišče pa skrbnika razreši, če sam tako zahteva (glej drugi odstavek 254. člena DZ in prvi odstavek 67. člena ZNP-1).
stiki - sprememba odločitve o stikih - nepredvidljive okoliščine - varstvo koristi otroka
Sodišče je ob zapisu načina poteka posameznih stikov ustrezno upoštevalo, da udeleženca še nista zmožna samostojnega dogovarjanja in je zato izvajanje posameznih stikov ustrezno normiralo. Pri tem je pravilno izhajalo iz bistvene ugotovitve, da je zaradi nepredvidljivih okoliščin in razlogov, ki jih prinaša življenje mladoletnih otrok in obeh staršev, še natančnejša sodna določitev izvajanja stikov tudi objektivno nemogoča. Sodišče druge stopnje pa dodaja, da je takšna zahteva, ob minimalnem razumskem sodelovanju staršev, ki sta ga dolžna vzpostaviti zaradi varstva koristi njunih otrok, tudi nepotrebna in neutemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00071248
ZPP člen 274, 274/1, 324, 324/3.
preživnina za mladoletnega otroka - pobotni ugovor v pravdi - procesni pobotni ugovor - zavrženje pobotnega ugovora - res iudicata
Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrglo uveljavljani pobotni ugovor, v zvezi s katerim dejanskega stanja ni ugotavljalo, zato je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti tudi v dajatvenem delu tožbenega zahtevka tožnice in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00073504
ZPP člen 13, 274, 274/1, 308, 359. OZ člen 86, 86/1. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2, 20a.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - zavrženje tožbe - uporaba materialnega prava - neveljavnost pravnega posla - odločanje o predhodnem vprašanju - ničnost pravnega posla - oderuškost - napake volje - pravna narava notarskega zapisa - prepoved reformacije in peius
Notarski zapis ni ne odločba ne poravnava pred sodiščem ali drugim pristojnim organom in nima učinka pravnomočnosti, temveč ima (lahko) le učinek neposredne izvršljivosti. Učinek pravnomočnosti imajo zgolj sodne odločbe in sodne poravnave in le glede njih zakon predpisuje, da se tožba zavrže, če sodišče ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že bilo (s sodno odločbo) pravnomočno razsojena ali o katerem je že sklenjena sodna poravnava (prvi odstavek 274. člena ZPP in 308. člen ZPP). Ker neposredno izvršljiv notarski zapis nima učinka pravnomočnosti, ne predstavlja ovire za sojenje, zato sodišče prve stopnje tožbe ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo tožbeni zahtevek na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem zavrniti kot neutemeljen iz razloga, ker skupno premoženje ne obstaja več (saj je bilo s sporazumom v obliki notarskega zapisa že veljavno razdeljeno med bivša izvenzakonska partnerja).
Vendar se je v predmetni zadevi pritožil zgolj tožnik, zavrnitev tožbenega zahtevka pa je za tožnika manj ugodna odločitev kot zavrženje tožbe (ker je v primeru zavrženja tožbe možno isto tožbo vložiti še enkrat, v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pa zaradi učinka materialne pravnomočnosti sodbe to več ni mogoče).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00070863
ZPP člen 8. ZPND člen 22a, 22a/4.
nasilje v družini - nujni postopek - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - vestna in skrbna presoja dokazov - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravilna uporaba materialnega prava
Postopki po ZPND so nujni in prednostni, saj lahko le tako učinkovito zaščitijo žrtev nasilja, izrečeni ukrepi pa so začasni. Prav zaradi zagotavljanja učinkovitosti varstva je dokazni standard nižji in zadostuje že, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, izkazana z verjetnostjo.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - družinska skupnost - dolžnost preživljanja otrok - življenje v družinski skupnosti - izpolnitev preživninske obveznosti - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - porazdelitev preživninskega bremena - načelo proste presoje dokazov
Kadar gre za skupno življenje partnerjev v družinski skupnosti z otroki, je treba sproti reševati vprašanja njihovega preživljanja, zato eden od partnerjev (po prenehanju njunega razmerja) od drugega ne more zahtevati povračila izdatkov za preživljanje otrok v preteklem obdobju (sodba II Ips 82/99).
Za opredelitev partnerske zveze kot družinske skupnosti (ta ni pravni institut) ni potrebno, da med staršema obstaja tudi zunajzakonska skupnost, kar je prvo sodišče pravilno upoštevalo in zato utemeljeno ni ugotavljalo obstoja elementov zunajzakonske skupnosti v odnosu med pravdnima strankama.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - fizično nasilje - psihično nasilje - verbalni konflikt - fizični obračun - ogroženost življenja - varna hiša - sorazmernost ukrepa
Dejstvo, da se je predlagateljica odselila (v hotel in nato v varno hišo), ne pomeni, da ji nevarnost več ne grozi. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je nevarnost še podana, ker nasprotna udeleženca do svojih ravnanj nista kritična in odgovornost zanje nalagata predlagateljici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071342
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 318/4. ZN člen 47, 47-1, 48. OZ člen 55, 55/1, 87, 87/1. ZZZDR člen 62.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema - pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost pogodbe - oblika notarskega zapisa - pogodba v obliki notarskega zapisa - obličnost notarskega zapisa in veljavnost pogodbe - sankcija, če pogodba nima potrebne oblike - ustna posojilna pogodba - nična pogodba - posledice ničnosti pogodbe - zadostna trditvena podlaga - neupravičena obogatitev - vrnitveni zahtevek - zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe
Pravno pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da so bile ustno sklenjene posojilne pogodbe med pravdnima strankama, ki sta bila takrat zunajzakonska partnerja, nične, ker niso bile sklenjene v obliki notarskega zapisa.
Tožnica je podala zadostno trditveno podlago o neupravičeni obogatitvi. Specificirala je, kolikšne zneske, kdaj in na kakšen način je izročila tožencu, kdaj in zakaj je zahtevala njihovo vračilo, koliko in kdaj je toženec že vrnil, kolikšen znesek je ostal nevrnjen in od kdaj je toženec v zamudi z vračilom. Navedena dejstva zadostujejo za utemeljenost zahtevka po prvem odstavku 87. člena OZ.
ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - sporno dejansko stanje
Kakšna je bila višina tožničine in toženčeve plače, niti kolikšen je bil dobiček tožničinega podjetja, stranki nista navedli. Glede na to, da med njima ni spora o okoliščini, da delež na skupnem premoženju vsakega od njiju znaša 1/2, je mogoče zaključiti, da sta k premoženju, ki sta ga pridobila v času trajanja življenjske skupnosti, prispevala približno enako.
Pritožbena navedba, da je imela tožeča stranka pri pridobivanju podatkov v zvezi s skupnim premoženjem nemalo težav, ni opravičljiv razlog za širitev trditvene podlage z obsežnimi dokaznimi predlogi po prvem naroku za glavno obravnavo.
začasna odredba - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - stiki
Sodišče druge stopnje je pred odločitvijo o začasni odredbi pridobilo mnenje CSD, katerega je ustrezno ocenilo ter obrazložilo zakaj je sledilo njegovim strokovnim ugotovitvam. Nasprotna udeleženka se je o mnenju CSD z dne 8. 8. 2023 lahko izjavila potem, ko ji je mnenje vročilo sodišče druge stopnje.
ukrepi po zpnd - prepustitev stanovanja v skupni rabi - preprečevanje nasilja v družini - mladoletni otroci - načelo sorazmernosti - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - fizično nasilje - obstoj resne grožnje - stopnja konflikta - sprememba dejanskega stanja - sprememba ukrepa
Napačno je izhodišče sodišča prve stopnje, ki je ugotovitev, da naj bi bila udeleženca v konfliktu enakovredna, štelo za ločnico med dopustnim in nedopustnim, med tem, da se ukrepi za preprečevanje družinskega nasilja lahko izrečejo ali pa ne. Napačno je razumevanje, da predlagateljica ni bila žrtev nasilja že zato, ker je nasprotni udeleženec ni spravljal v podrejeni položaj, ampak se mu je enakopravno zoperstavljala. To bi pomenilo, da je družinskega člana mogoče opredeliti kot žrtev družinskega nasilja le, če ponižno sprejme nasilje ali pa se mu umakne. Takšno pričakovanje ravnanja žrtve ne more biti razumno sprejemljivo. Zgolj za to, ker žrtev ni ravnala v skladu s takšnim pričakovanjem, se ji ne more odkloniti pomoč in varstvo po ZPND.
Pritožnik utemeljeno opozarja na sodno prakso, ki indikacije o boljšem standardu priznava kot relevantno okoliščino o pridobitnih zmožnostih, poleg pa redno upošteva tudi dejstvo, koliko stikov in s tem posredno in neposredno več izdatkov ima z otrokom roditelj.
Materine zelo dobre pridobitne zmožnosti, kljub temu, da ima še eno mladoletno in še eno polnoletno hčer, vodijo do tega, da je treba preživninsko breme bolj pravično porazdeliti med oba roditelja. Ob vsem ugotovljenem je denimo nesprejemljivo, da bi mati porabila za mesečni strošek lizinga za vozilo pred 8 leti več, kot mora sedaj prispevati za svojega 16 letnega sina, s katerim poleg vsega nima praktično nobenih stikov in s tem tudi ne stroškov.
Ni dvoma, da je gospodarska družba samostojna pravna oseba, vendar toženkina podjetnost preko uspešnosti omenjene družbe prepričljivo izkazuje njene zelo dobre preživninske zmožnosti.