razmerja med starši in otroki - otrokovi stiki - odločanje otrok o stikih - stiki pod nadzorom - odklanjanje stikov s strani otroka - mnenje otroka - sprememba izvajanja stikov - sodna poravnava
Ugotavljanje okoliščin, pomembnih za presojo, ali in kakšne stike je mogoče izvajati, da bo optimalno poskrbljeno za korist otroka, terja določen čas. Ker potek časa, potrebnega za izvedbo dokaznega postopka, ne sme biti okoliščina, ki bi (vsaj ne odločilno) vplivala na končno odločitev, je sodišče dolžno sprejeti začasne ukrepe.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - primernost staršev - varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi
Če sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje ter sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, ju mora sodišče izreči kljub morebitnem nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Kriterij za to odločitev je korist otroka, ne pa volja staršev.
preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - prepoved približevanja - poseg v osebnostno pravico - poseg v dostojanstvo - žrtev nasilja v družini
Psihično nasilje predstavlja poseg v dostojanstvo in osebnostne pravice žrtve.
ZNP-1 člen 96. DZ člen 156, 157, 158, 161, 162, 167. KOP člen 12.
varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - razgovor z otrokom - sorazmernost ukrepa
Pritožnik spregleda posebne določbe ZNP-1, ki, v 96. členu, ob predpostavki otrokove sposobnosti razumevanja pomena postopka in posledic odločitve, ne glede na drugi odstavek 158. člena DZ,10 ponuja tri alternativne in enakovredne možnosti razgovorov, in sicer: (-) razgovor na centru za socialno delo, (- ) razgovor z zagovornikom otroka, ali (-) glede na starost in druge okoliščine neformalni razgovor s sodnikom.
ukrep prepovedi približevanja - skupno gospodinjstvo
Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, tudi upoštevaje načelo sorazmernosti, da je ukrep prepovedi približevanja predlagateljici za obdobje 12 mesecev, izrečen na podlagi 19. člena ZPND, utemeljen. Upoštevati je treba, da je nasprotni udeleženec predlagateljici grozil s smrtjo, resnost teh groženj pa je podkrepil s svojimi agresivnimi dejanji, ko je polomil mizo in nad predlagateljico izvajal fizično nasilje na ta način, da jo je prijel za majico in jo vlekel v drugo sobo.
Pri tehtanju zatrjevanj toženca o tem, da pravdni stranki nista želeli skleniti darilne pogodbe, oziroma, da sta sklenili navidezno pogodbo, je potrebno upoštevati, da imajo notarski zapisi večjo dokazno moč kot navadne pogodbe.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja
Pri iskanju meje med tistimi konfliktnimi položaji, ki jih lahko ljudje rešujejo sami, in položaji, kjer so žrtve nasilnih dejanj, je treba upoštevati tudi preteklo ravnanje udeležencev. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, nasilje v preteklosti lahko kaže tudi na stopnjo ogroženosti žrtve v bodočnosti. Sodišče prve stopnje je na podlagi presoje preteklih dogodkov ugotovilo, da je izkazana nepredvidljivost ravnanj nasprotnega udeleženca.
začasna odredba - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - ogroženost otroka
Pritrditi je namreč presoji sodišča, da mnenje CSD z verjetnostjo ne izkazuje, da bi bil mladoletni sin s strani očeta ogrožen tako, da bi bilo potrebno začasno takoj otroka dodeliti materi in z očetom določiti stike.
odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - sprememba ureditve stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - varstvo koristi otroka - odtujitveni sindrom
Kaže se odtujitveni sindrom (Parental Alienation Syndrom), ko ravnanja nasprotnega udeleženca in njegovega družinskega okolja pri otroku povzročajo občutek popolne lojalnosti nasprotnemu udeležencu in odtujenost do predlagateljice. Režim stikov pod nadzorom, kot jih je določilo sodišče prve stopnje z začasno odredbo v izpodbijanem sklepu po uradni dolžnosti, je izhodiščna faza za vnovično vzpostavitev rednih stikov otroka s predlagateljico, s tem, da je treba zagotoviti, da se bo otrok znebil zmotnih predstav, ki jih ima do predlagateljice, ki koreninijo v ravnanjih nasprotnega udeleženca in njegovega družinskega okolja - s tem, da ni moč spregledati preteklih ravnanj predlagateljice. Primarna obveznost nasprotnega udeleženca torej je, da s svojo starševsko avtoriteto vzpostaviti stanje, da bo otrok razumel pomen in potrebo po stikih s predlagateljico, ker sedaj ni (več) nobenih okoliščin, ki bi bile utemeljen razlog za odklanjanje stikov otroka s predlagateljico, kar pomeni, da tudi ni moč upoštevati mnenja otroka, ki stike s predlagateljico neutemeljeno odklanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083544
URS člen 22, 56. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 157, 157/1, 157/2, 161.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do enakega varstva pravic - (ne)izvedba predlaganih dokazov - ustavna odločba - varstvo koristi otroka - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - stiki z otrokom - izvajanje stikov - bolezen otroka - preprečevanje stikov - kršitev začasne odredbe - izrek denarne kazni - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - hude stanovanjske razmere - skrb za otroka
Iz povzetega dela obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-28/24 izhaja dvoje. Prvič - da velja načelna dolžnost sodišča, da tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo izvede predlagane dokaze (česar sodišče prve stopnje ni storilo niti ni pojasnilo, zakaj) - in drugič - da je treba upoštevati predstavljena izhodišča (kar bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati v novem postopku). Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, s katerimi je predlagatelj dokazoval utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe, pritožba utemeljeno graja delovno metodo, ki jo je sodišče uporabilo pri izboru objektov in sredstev dokazovanja ter pri ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev v zvezi s predlogom.
Šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka bo mogoče oceniti, ali je začasna odredba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, ustrezen ukrep za varstvo koristi otroka, ali je zaradi ogroženosti otroka treba sprejeti druge ukrepe.
določitev preživnine - potrebe otroka - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - državna štipendija - občasni stroški - predhodno soglasje - pridobitne zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - drugo premoženje - skrb za varstvo in vzgojo - začetek obveznosti za plačilo preživnine - izpolnitev preživninske obveznosti - sklep se ne da preizkusiti - protislovnost - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Ker so razlogi sklepa glede izpolnitve preživninske obveznosti za obdobje pred izdajo začasne odredbe mestoma protislovni (ko se ta nanaša na stroške pred razpadom zveze, na plačilo kredita), predvsem pa odločitev ne vsebuje dokazne ocene o tem, kateri od staršev in v kakšni meri je prispeval k preživljanju takrat še mladoletnih otrok, pritožbeno sodišče ne more opraviti kontrolne funkcije pravilnosti sprejete odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSC00082628
ZPND člen 23.
izrek denarne kazni
Ali določeno ravnanje predstavlja kršitev izrečenih ukrepov, se presoja objektivno - s primerjavo tega ravnanja z vsebino izrečenih ukrepov. Ta presoja je zato neodvisna od subjektivnih razlogov, ki so nasprotnega udeleženca po njegovih trditvah privedla do tega ravnanja.
Presoja, ali gre za ravnanje, ki pri žrtvi nasilja povzroča stisko, je potencialno pomembna zgolj pri odločanju o utemeljenosti izrečenih ukrepov (prim. določbe 19. člena ZPND in določbe 3. člena ZPND), ne pa več v postopku ugotavljanja, ali je nasprotni udeleženec kršil izrečene ukrepe, in pri izterjavi izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti.
postopek po ZPND - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - trajanje ukrepa - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - odklanjanje stikov s strani otroka - ogroženost otroka - višina denarne kazni
Stik z očetom za otroka predstavlja mučenje. Otroka, ki sta bila vrsto let izpostavljena nasilju očeta, se v roku treh mesecev ne moreta tako čustveno okrepiti, da bi se s svojimi stiskami lahko spopadala.
višina preživnine za mladoletnega otroka - znižanje preživnine za otroka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - nedopustne pritožbene novote - korist mladoletnega otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
V postopku za ureditev družinskih razmerjih je mogoče navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar le, če so ti v korist otrok. Znižanje preživnine samo po sebi otrokom ne more biti v korist; z znižanjem preživnine se poslabša materialni položaj otrok, saj so prikrajšani za zadovoljevanje osnovnih potreb, ki jim je preživnina namenjena. Trditev, da bi bilo znižanje preživnine otrokom v korist ali vsaj ne v nasprotju z njihovo koristjo (ker bi bilo za njuno preživljanje poskrbljeno na drugačen način), nasprotna udeleženka ni podala. Glede na navedeno njene navedbe, ki se nanašajo na potrošniške kredite, in ostale (lastne) stroške, ki jih ni navedla med postopkom pred sodiščem prve stopnje, niso upoštevne, saj predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
URS člen 22, 54, 54/1, 54/2. DZ člen 7, 7/4, 171, 171/3. ZNP-1 člen 106. ZOsn člen 4, 5.
starševstvo - vzgoja in izobraževanje - osnovna šola - starševska skrb - korist mladoletnega otroka - omejitev starševske skrbi - ukrep trajnejše narave
Glede na obrazloženo je sodišče v postopku sprejema ukrepa, s katerim je poseglo v starševsko skrb, ustrezno tehtalo tako ustavno pravico do starševstva, ki staršem primarno zagotavlja odločati tudi o vzgoji in izobraževanju svojih otrok, kot na drugi strani ali ravnanje staršev sledi otrokovi koristi ali jo ogroža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00083892
URS člen 54. DZ člen 7, 138, 139, 141, 141/1, 189, 190. ZNP-1 člen 108. ZPP člen 125a, 125a/4.
mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - načelo otrokove koristi - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov - določitev preživnine - stalno prebivališče otroka - vročanje pošiljk - prepozna pripravljalna vloga
Pritrditi je pritožbi predlagateljice, da bi stalno prebivališče hčerk bilo potrebno določiti na njenem naslovu. Pri tem je sodišče druge stopnje upoštevalo, da bosta deklici več nočitev imeli na naslovu predlagateljice (v roku 14 dni je 9 nočitev pri predlagateljici, pri nasprotnem udeležencu 5) in da tudi sicer predlagateljica za deklici ureja vsa plačila v zvezi z obiskovanjem vrtca in šole, tudi ju večinoma ona vozi na zdravstvene preglede.
preživnina otroka - zahtevek za znižanje preživnine - nova preživninska obveznost - spremenjene razmere - potrebe otroka - večje potrebe otroka - spremenjene okoliščine - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - sodna poravnava
Ker iz sodne poravnave ni razvidno, kaj vse sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka upoštevala pri določitvi višine mesečne preživnine, je moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti na eni strani sedanje preživninske zmožnosti staršev ter na drugi strani preživninske potrebe obeh njunih skupnih otrok.
DZ člen 141, 141/8. URS člen 53, 54, 56. ZNP-1 člen 34.
sprememba ureditve stikov - varstvo koristi otroka - bistveno spremenjene okoliščine - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - poslabšanje zdravstvenega stanja - način izvajanja stikov - nova dejstva in novi dokazi
S stiki se prvenstveno zagotavljajo koristi otroka, katerih posebno varstvo in skrb narekuje 56. člen Ustave, stiki z otrokom pa so tudi pravica obeh staršev. V specifičnih okoliščinah konkretnega primera je ob navedenem splošnem izhodišču pri določitvi stikov treba upoštevati še, da morajo zaradi progresivne nevrodegenerativne bolezni nasprotnega udeleženca njegovi stiki z otrokoma potekati v varnem okolju v prisotnosti (primernih) tretjih oseb. Obstoj takšnih oseb in njihova pripravljenost sodelovati pri takšnem načinu izvajanju stikov lahko odločilno vpliva na obseg stikov. Zato je pomembno, da sodišče temeljito razišče, katere osebe iz primarne družine in ožje socialne mreže starša, ki potrebuje spremstvo pri stikih, bi lahko takšno pomoč nudile.
izvršba zaradi izterjave preživnine - ugovorni razlog - življenjska skupnost - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost sodišča na izvršilni naslov - dogovor
Če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost po tem, ko je enkrat že razpadla, bodisi kot zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog, v kolikor že pred ponovno vzpostavitvijo obstaja izvršilni naslov za plačevanje preživnine. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano. Razlog za pravno veljavni ugovor prenehanja terjatve je lahko le nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka. Tako obstoj zunajzakonske skupnosti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema. Zato so tudi vse pritožbene navedbe, ki izpodbijajo dokazno oceno sodišča prve stopnje o neobstoju izvenzakonske skupnosti, pravno nerelevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati.