DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00073866
ZPP člen 8. ZD člen 10, 10/2. DZ člen 4, 4/1, 4/2. ZZZDR člen 12.
dedna pravica - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - celovita dokazna ocena - življenjska in ekonomska skupnost
V skladu s stališči sodne prakse govorijo v prid obstoja izvenzakonske skupnosti predvsem okoliščine, kot so obstoj skupnega gospodinjstva, obstoj ekonomske skupnosti in dejstvo, da osebi v očeh okolice veljata za izvenzakonska partnerja (tako imenovana notorna skupnost). Pri navedenih okoliščinah gre zgolj za zunanje indikatorje, ki le nakazujejo na obstoj morebitne izvenzakonske skupnosti med dvema osebama. Da je določeni skupnosti mogoče pripisati kvaliteto izvenzakonske skupnosti, pa je odločilna predvsem notranja komponenta, to je, kako vsak od "partnerjev" dojema svoj odnos do drugega "partnerja", in ali se volji obeh partnerjev ujemata.
Skupno bivanje torej ni izključni pogoj za nastajanje skupnega življenja, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - procesna sposobnost stranke - pooblastilo odvetniku
Sodišče prve stopnje je odločitev o razvezi zakonske zveze pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 98. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po kateri sme vsak zakonec, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, zahtevati njeno razvezo. Tisti izmed zakoncev, ki zahteva razvezo zakonske zveze mora torej dokazati, da je zakonska zveza zanj nevzdržna, ob čemer do nevzdržnosti zakonske zveze lahko pripelje katerikoli vzrok oziroma skupina vzrokov. Pri tem ni pomembno, ali je nevzdržna tudi za drugega zakonca, ker sodišče razveže zakonsko zvezo tudi, če drugi zakonec razvezi nasprotuje. Drži, da morata tako sklenitev kakor tudi razveza zakonske zveze temeljiti na svobodni odločitvi vsakega posameznika, za razvezo zakonske zveze pa zadošča že, da eden izmed njiju sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 18. URS člen 54. DZ člen 151, 151/3, 189, 196.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - sprememba zakona med postopkom - dokončanje že začetih postopkov - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravice in dolžnosti staršev - konfliktnost med starši - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - obseg in način izvajanja stikov - kraj prevzema in oddajanja otroka - začasna sodna poravnava - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - določitev višine preživnine - potrebe otrok in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - ocena potreb - izkoriščenje socialnih transferjev - neupoštevanje otroškega dodatka - preživet čas pri preživninskem zavezancu - vključitev otroka v vrtec - javni vrtec - brezplačna storitev - plačilo vrtca - začetek obveznosti za plačilo preživnine - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe
Tudi ko starša živita ločeno, velja pri presoji otrokove koristi načelno izhodišče, da mu je v največjo korist, če varstvo in vzgoja potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev še vedno vzpostavljena. Pritrditi je zato treba udeležencu, da DZ kot prvenstveno rešitev uveljavlja skupno varstvo in vzgojo otrok. Določitev takšne oblike vzgoje in varstva lahko prepreči le ogrožanje otrokove koristi. Nedvomno je ta oblika vzgoje in varstva otroka v nasprotju z njegovimi koristmi takrat, ko med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta. Na dlani je tudi, da sodišče staršev k skupni vzgoji in varstvu ne more prisiliti. Siljenje k nenehnemu dogovarjanju, če starša tega ne želita ali nista zmožna, bi nasprotovalo otrokovi koristi in s tem narekovalo odločitev, da se otrok zaupa v vzgojo in varstvo samo enemu od staršev.
Drži pritožbena trditev udeleženca, da imata oba starša ustrezne starševske kapacitete in da je toženec primeren oče in da mu glede starševstva ni kaj očitati. Vendar je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo okoliščine, ki preprečujejo odločitev o skupni vzgoji in varstvu otrok. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da se otroke zaupa v vzgojo in varstvo materi, ki izkazuje boljše starševske kapacitete, ima bolj stabilno osebnostno strukturo, poleg tega je bila primaren negovalec otrok, ter jim zna postavljati meje in poskrbeti za otroke materialno in čustveno.
Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju sodne izvedenke, ki je menila, da je pri določanju obsega stikov najbolje slediti že sklenjenemu dogovoru staršev. Takšni stiki namreč potekajo redno in brez zapletov. Ni razloga, da bi se stike, ki se izvršujejo že dalj časa in na katere so se tako otroci kot udeleženca navadili, razširjalo.
Starša sta tista, ki sta po zakonu dolžna preživljati svoje mladoletne otroke. Ustaljena sodna praksa zato narekuje, da se zneski, prejeti iz socialnih transferjev, ne odštevajo od ugotovljenih otrokovih potreb ali da se upoštevajo neposredno za njihovo zadovoljevanje. To velja tako pri določitvi preživnine od sodne odločbe dalje, kot pri njeni določitvi od predloga do izdaje odločbe. Nasprotno stališče bi bilo v korist tistega preživninskega zavezanca, ki svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje tekoče.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - obstoj skupnega premoženja - presoja sklepčnosti - aktiva in pasiva premoženja - ugotovitev obstoja terjatve - osebni stečaj - pomanjkanje pravnega interesa - neizkazano prikrajšanje - pravica do pravnega sredstva - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - poizvedbe sodišča
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožničin zahtevek na ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni sklepčen, saj deležev na premoženju, ki ga ni, ni mogoče ugotavljati. Materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka je sklepčnost. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti. Ali povedano drugače: sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prava za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato ta del zahtevka zavrnilo iz napačnih razlogov. Zavrniti bi ga moralo zato, ker iz trditve, da skupnega premoženja pravdnih strank ni, ni mogoče izpeljati materialno pravne posledice, da deleža pravdnih strank na tem neobstoječem skupnem premoženju obstajata. Izvajanje dokaznega postopka glede tega dela zahtevka zato ni bilo potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00073455
ZPND člen 3, 3/6, 19, 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nasilje v družini - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - izročilna pogodba - ukrepi po zpnd - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Za izrek predlaganih ukrepov po 19. in 21. členu ZPND mora ravnanje doseči takšno intenziteto, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost/zasebnost. Zaščitniška intervencija države je skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine; obseg in intervencija pa morata biti sorazmerni stopnji ogroženosti žrtve nasilja.
Vsaka izjava še ne pomeni psihičnega nasilja, sploh ob upoštevanju okoliščin, nanizanih v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Razumeti jo je mogoče kot poziv k urejanju njihovih civilnopravnih razmerij, nikakor pa ne kot obliko nasilja nad predlagateljico.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki med očetom in otrokom - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - način izvajanja stikov - prisotnost tretje osebe ob stiku
Pritožba ne pojasni, v čem naj bi prisotnost predlagateljeve partnerke deklico ogrožala. Iz mnenja CSD izhaja, da je oče sposoben stike z deklico izvajati samostojno; ima ustrezne starševske kapacitete in bo znal v času stika poskrbeti za deklico in varovati njene koristi. Z ničemer ni izkazano, da bi bila deklica ob stikih z očetom ogrožena na način, ki bi narekoval posebno omejevanje stikov oz. določitev načina izvajanja stikov (omejitev prisotnosti tretjih oseb ali drugačen poseg v stike med deklico in očetom).
nasilje v družini - postopek po ZPND - prepoved približevanja - ukrep po zpnd - žalitev - alkoholizem - trajanje ukrepa - odprava ukrepa - listinski dokaz - zaslišanje udeležencev v postopku - dokazni postopek - prepričljiva dokazna ocena - celovita presoja dokazov - metodološki napotek - odločanje o stroških postopka - odločitev po prostem preudarku
Sodišče je podalo natančno in s prepričljivimi argumenti podprto dokazno oceno o tem, zakaj verjame predlagateljici in ne nasprotnemu udeležencu in zakaj ocenjuje, da nasprotni udeleženec do svojih nasilnih dejanj ni kritičen, saj jih bodisi zanika, podcenjuje, bodisi razloge zanje prelaga na predlagateljico.
Ker nasprotni udeleženec še vedno ni kritičen do svojih ravnanj in odgovornost zanje v celoti nalaga predlagateljici, zdravljenje odvisnosti od alkohola pa je dolgotrajen proces in zgolj na podlagi morebitne osemmesečne abstinence dejansko še ni mogoče trditi, da je zdravljenje uspešno, je sodišče ob upoštevanju, da nasprotni udeleženec izkazuje prizadevanja, da se ozdravi odvisnosti od alkohola in izrečenih ukrepov tudi ne krši, izrek ukrepa utemeljeno skrajšalo, ne pa odpravilo.
dejansko prebivališče - neznani naslov - začasni zastopnik - poizvedovalna dolžnost - poizvedbe sodišča - uradne poizvedbe - stiki - največja korist otroka - preživnina
Predlagateljica je podala tehtne in opravičljive razloge, ki kažejo na to, da se v življenje nasprotnega udeleženca ne more in ne želi vpletati. Ni ji mogoče očitati, da bi morala nositi večje poizvedovalno breme glede dejanskega prebivališča nasprotnega udeleženca. Po oceni pritožbenega sodišča pa bi tudi sodišče prve stopnje z uradnimi poizvedbami težko storilo kaj več, da bi nasprotnemu udeležencu zagotovilo možnost seznanitve s postopkom.
Stiki med otrokom in očetom so res določeni restriktivno, vendar pa je sodišče prve stopnje podalo tehtne razloge, ki to odločitev utemeljujejo. Upoštevalo je vse relevantne okoliščine, predvsem pa največjo korist otroka. Tudi preživnina je določena zgolj v znesku 100,00 evrov mesečno. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo osebne in druge razloge na strani nasprotnega udeleženca (na primer pomanjkljivo izobrazbo, določene psihične težave) ter pravilno zaključilo, da je dolžan vsaj minimalno prispevati k preživljanju svojega otroka.
nasilje v družini - načelo sorazmernosti - poseg v osebnostne pravice posameznika - nasilje - ukrep prepovedi približevanja
Eno temeljnih načel ZPND je načelo sorazmernosti, ki je hkrati tudi pomembna varovalka pred prevelikimi oziroma neupravičenimi posegi v pravice posameznika.
družinsko nasilje - postopek po ZPND - ukrep prepovedi približevanja - občutek ogroženosti - izpovedba priče - verodostojnost priče - dokazna ocena izpovedi prič - metodološki napotek - načelo neposrednosti
Razpravljajoča sodnica prve stopnje ima zaradi neposrednega zaslišanja najboljši vtis o verodostojnosti, prepričljivosti in iskrenosti podane izpovedbe. Načelo neposrednosti je zelo pomemben segment pri oblikovanju ocene dokazovanja z zaslišanjem strank.
začasna odredba o stikih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - obseg in način izvajanja stikov - razširitev stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - poravnalni predlog - skupno starševstvo - izvedenec klinične psihologije
Obseg stikov mora biti primeren starosti otrok in v obravnavanem primeru očetu omogočiti, da razvije varno povezavo. Gre za začasno ureditev, katere ustreznost bo, kot je že navedeno v izpodbijanem sklepu, preverjalo sodišče prve stopnje in v nadaljnjem postopku s pomočjo izvedenke klinične psihologije ugotavljalo, kakšna ureditev razmerij (tudi obsega in načina stikov) je otrokoma v največjo korist.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00075849
OZ člen 131, 134, 178, 179. ZPP člen 2. URS člen 56. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4.
odškodninski spor - več sporov med razvezanima zakoncema - protipravno ravnanje - odvzem mladoletnega otroka - protipraven odvzem otroka - izvrševanje roditeljske pravice - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost in uporaba prava - postopek za varstvo pravic - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v družinsko življenje - starševska skrb - stiki z otrokom
Čeprav tožnik zoper toženko vodi vrsto postopkov (tako civilnih kot kazenskega, na katerega opozarja v pritožbi) in v njih opisuje iste historične dogodke, iz istega dejanskega tožbenega temelja uveljavlja vsebinsko različne tožbene zahtevke oziroma predloge. Civilnopravno varstvo osebnostnih pravic, ki jih zasleduje v tem postopku, je lahko različnih vrst (134. člen OZ, 178. člen OZ, 179. člen OZ). Izbira oblike varstva je prepuščena prizadetemu, sodišče pa mora odločati v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Različni tožbeni zahtevki se lahko kombinirajo in kumulirajo. Nedenarni odškodninski zahtevki po 134. členu OZ ne izključujejo zahtevka za plačilo denarnega zahtevka - odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da si v obravnavanem primeru stojita nasproti roditeljska pravica oziroma pravica do izvajanja starševske dolžnosti obeh pravdnih strank, ki sta medsebojno omejeni. Hkrati konkurirata otrokovim ustavnim pravicam (56. člen Ustave RS). Pravilno je poudarilo, da so koristi otroka skladno s 3. členom Konvencije ZN o otrokovih pravicah glavno vodilo pri vseh dejavnostih (ravnanjih) v zvezi z otroki. Otroku se morata zagotoviti varstvo in skrb, potrebna za njegovo blaginjo. Upoštevajo se tudi pravice in dolžnosti staršev, vendar so koristi otroka vselej osrednje: v primeru kolizije med sobivajočama pravicama staršev in v primeru kolizije z otrokovimi pravicami vedno pretehtajo in prevladajo koristi otroka nad pravicami staršev. Otrokovo korist morajo na škodo lastnih pravic zasledovati tudi starši pri izvajanju roditeljske pravice/starševske skrbi.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljene konkretne okoliščine primera pravilno opravilo tehtanje sorazmernosti kolidirajočih si pravic in interesov obeh strank ter otrokovih pravic. Slednjim je glede na ugotovljeno dejansko stanje upravičeno dalo prednost pred tožnikovimi pravicami.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00076442
OZ člen 40, 364. ZD člen 34. ZPP člen 8, 181, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15. ZZK-1 člen 243.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nedopusten nagib - ničnost pogodbe kot predhodno vprašanje - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - pravni interes za ugotovitveno tožbo - delna ničnost - izbrisna tožba - sporazum o višini deležev na skupnem premoženju - pretrganje zastaranja
Sodišče je pri presoji ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju materialno pravo pravilno uporabilo in sicer je presodilo, da je bil ključen nagib pogodbenic tožniku preprečiti uveljavljanje nujnega deleža ter, da je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev pogodbenic, da sta sklenili pogodbo ter da sta obe pogodbenici za ta nedopusten nagib vedeli ali bi morali vedeti (določba 40. člena OZ).
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - največja korist otroka - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - omejitev starševske skrbi - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - stiki med očetom in otrokom - ukinitev stikov z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrženje predloga - starševska skrb - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - izvedba dokaza z izvedencem - dolgotrajnost sodnega postopka - več sodelujočih izvedencev
Popolna ukinitev stikov je skrajni ukrep, za katerega se sodišče odloči, ko koristi otroka ni mogoče zavarovati na noben drug način.
Sodišče lahko odloči o namestitvi otroka v zavod, če ga na podlagi določila 174. člena DZ staršem odvzame, ali z njunim soglasjem.
ogroženost otroka - pravica do izjave - vročanje listin udeležencem
S tem, ko sodišče prve stopnje pritožniku ni vročilo v izjavo listin s pravnopomembno vsebino, pri čemer so bile te pridobljene po predlogu predlagateljice, s katerimi je ta utemeljevala ogroženost obeh mladoletnih otrok, dodeljenih očetu, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe v postopku ukrepov za varstvo koristi otrok po 157. in 161. členu DZ, in se pritožnik do njih ni mogel opredeliti, čeprav je možnost odgovora lahko utemeljeno pričakoval, kot je to razvidno iz zapisnika o naroku za začasno odredbo z dne 20. 12. 2023, je storilo procesno kršitev, saj je svojo odločitev v bistvenem oprlo na dejstva, ki izhajajo iz omenjenih listin.
Glede na to, da je otrok tekom postopka postal polnoleten, z njegovo polnoletnostjo pa je starševska skrb nasprotnega udeleženca prenehala, je odpadel tudi njegov pravni interes za uveljavljanje takšnih zahtevkov in drugih zahtevkov, ki izhajajo iz starševske skrbi. Po določbi 52. člena ZNP-1 nastopijo pravne posledice sklepa, s katerim se spremeni družinsko razmerje, z njegovo pravnomočnostjo. Zato pa v primeru, ko mladoletni otrok tekom postopka postane polnoleten, za odločanje o zahtevi starša o njegovem zaupanju v vzgojo in varstvo ter za druge zahtevke v zvezi z uresničevanjem starševske skrbi, ni več pravne podlage. Takšne pa tudi ni za preživninski zahtevek, saj s polnoletnostjo postane zanj aktivno legitimiran otrok, starš pa izgubi upravičenost za njegovo zastopanje.
začasna odredba o stikih - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - povzročitev škode - neupravičena odsotnost z dela - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - sklepčnost tožbe - vzročna zveza - spor majhne vrednosti
Škoda, ki je nastala tožeči stranki kot delodajalcu ni v nikakršni vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke. Odnos med delodajalcem in njegovim delavcem, torej urnik prisotnosti, plačilo za čas odsotnosti in drugo, je v celoti stvar njunega dogovora. Morebitni dogovor, da delodajalec dopušča odsotnost za primer uspešnih stikov, za primer, da stiki niso uspešni, pa šteje, da mu je zaradi odsotnosti delavca nastala škoda, ne more v ničemer zavezovati tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00074091
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241, 242, 242/2, 244. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZNP-1 člen 42. ZVDZ člen 7, 7/2, 7/3. ZVDZ-E člen 3.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - varstvo pravic osebnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedenec medicinske stroke - odvzem volilne pravice - sprememba zakonodaje
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je namen skrbništva v varstvu osebnosti odrasle osebe z omejitvenimi motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena Družinskega zakonika.
URS člen 15, 36. DZ člen 109, 135, 138, 138/3, 139, 152, 152/1, 160, 160/1, 160/3. ZPND člen 22.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - način izvajanja stikov - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - izselitev iz stanovanjske hiše - trajanje začasne odredbe - prenehanje začasne odredbe - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - pravica do nedotakljivosti stanovanja - stanovanjsko varstvo - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - določitev preživnine za otroka - obrazloženost odločitve - potrebe otrok in zmožnosti staršev - način izpolnitve preživninske obveznosti - določitev preživnine v naravi - nastop polnoletnosti - preživljanje polnoletnega otroka - uveljavljanje pravice do preživnine - zapadlost preživninske obveznosti - obvezne sestavine odločbe - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Predlagatelj ni podal predloga za spremembo začasne odredbe, pač pa predlog za prenehanje dela pravnomočne začasne odredbe; zakonska podlaga za odločitev so določila 160. člena DZ. Na podlagi prvega odstavka 160. člena DZ sodišče sklene, da izrečeni ukrep preneha, če prenehajo razlogi za izrek ukrepa, skladno s tretjim odstavkom pa ukrep preneha tudi s potekom časa, ki ga določa zakon za posamezen ukrep.
Z delom začasne odredbe, ki odreja izmenično izselitev udeležencev iz hiše, je sodišče poseglo v pravico udeležencev do doma, ki je varovana v okviru ustavne pravice do nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS). Ker se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave (prvi odstavek 15. člena URS), mora sodišče pri odločanju o njih presoditi, ali je teža posega sorazmerna zasledovanemu cilju, upoštevaje pri tem vse okoliščine konkretnega primera.
Ne gre spregledati, da gre za primerljivo situacijo, kot nastane v primeru stanovanjskega varstva ob razvezi po 109. členu DZ ali po 22. členu ZPND. Oba ukrepa sta omejena na največ 1 leto (stanovanje se dodeli v uporabo za največ 6 mesecev, na predlog se lahko stanovanjsko varstvo podaljša še največ za 6 mesecev). Prepoved uporabe stanovanja lahko traja le toliko, da se bivša partnerja in otroci vživijo v nov položaj in si uredijo življenjske razmere.
Starša lahko kot zakonita zastopnika le do polnoletnosti otroka uveljavljata njegove pravice in interese v zvezi s preživnino, potem pa upravičenost za zastopanje izgubita, s tem da procesna dejanja, ki sta jih v imenu otroka opravila do tedaj, ostanejo v veljavi.