URS člen 23. DZ člen 141, 161, 162, 163. ZS člen 14, 15.
postopek za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o stikih - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - neobligatorni narok - načelo hitrosti postopka - sprememba sklepa o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - razmerja med starši in otroki - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravica do stikov otroka s starši - namen stikov - bistveni vpliv na razvoj otroka - onemogočanje stikov z očetom - otrokova največja korist - dolgoročna korist - izvenšolske dejavnosti - menjava vrtca - sprememba okoliščin - izvršitev odločbe o stikih - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - pravica do naravnega sodnika - Družinski zakonik (DZ) - dokazni standard verjetnosti
Sodišče naroka za obravnavanje predloga za spremembo sklepa o začasni odredbi ni razpisalo, saj v postopku izdaje začasne odredbe ni obligatoren. Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti hiter, zaradi česar sodišče ni bilo dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč ob upoštevanju hitrosti postopka le tiste najpomembnejše. Celovit dokazni postopek pa se bo odvijal, ko bo sodišče meritorno odločalo o tožbenih zahtevkih. Materialnopravne določbe ZZZDR in DZ so v delu, ki se nanašajo na pravico do stikov, praktično identične. Glavno materialnopravno vodilo za odločitev o stikih je otrokova največja korist. Varovanje otrokove koristi je namreč bistveno in osrednje načelo postopkov iz razmerij med starši in otroki ter je, ne glede na to, določbe katerega zakona uporabljamo, zato rezultat isti. Tudi pogoj ogroženosti otroka za izdajo začasne odredbe je v obeh primerih isti. Namen stikov je v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo. Ob tehtanju možnosti, ali se ohrani obstoječe stanje ali zaupa otroke v začasno varstvo in vzgojo očetu, je neuvid matere v nujnost ohranitve vezi med očetom in otroci, zaradi varstva koristi otrok, terjal spremembo obstoječega stanja. Pritožbeno sodišče se zaveda, da takšna sprememba pomeni psihično obremenitev otrok, vendar pa to ni primerljivo s škodo, ki bo nastala otrokom, če bi prišlo do popolnega odtujitvenega sindroma, zato je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost dolgoročni koristi otrok. Če namreč prvo sodišče ne bi odreagiralo takoj, ko je z visoko stopnjo verjetnosti zaznalo, da mati očetu odtujuje otroke, bi lahko neukrepanje privedlo do situacije, da bi odtujenost napredovala do tiste stopnje, ko običajno stiki ne bi bili več otrokom v korist. V fazi postopka izdaje začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je bolj primeren za varstvo in vzgojo otroka, temveč gre za vprašanje, ali so podane takšne izjemne okoliščine, ki narekujejo izdajo začasne odredbe, torej ali je korist otrok ogrožena. Vzpostavitev in okrepitev odnosa otrok s staršem, pri katerem ne bivajo, zlasti v situaciji, kjer so stiki otrok s tem staršem omejeni, kot je bilo to v konkretnem primeru, ima prednost pred izvenšolskimi dejavnostmi otrok. Stik lahko odpade oziroma se nadomesti zaradi otrokovih izvenšolskih obveznosti ali praznovanj le v soglasju z obema staršema, kar pomeni, da če ni njunega obojestranskega soglasja, se stiki izvršijo po sodni odločbi. Sicer pa imajo otroci od staršev največ takrat, kadar so z njimi. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožničinim stališčem, da ukinitev stikov otrok z materjo načeloma otrokom ni v korist. Vendar pa, ker je mati stike zlorabljala za manipulacijo z otroki in ker so bili otroci po dveh stikih, ki sta bila izvedena pod nadzorom, travmatizirani, saj mati otrokom z verbalno oziroma neverbalno komunikacijo ni zmogla predati sporočila, da je situacija dobra, je bilo zaradi ogroženih koristi otrok tudi te stike potrebno začasno ukiniti. Ravno zaradi navezanosti otrok na mater, kar pritožba izpostavlja, bi morala mati s svojo avtoriteto pripraviti otroke, da njen odhod s stikov za otroke ne bi predstavljal tako mučnega dogodka oziroma travme, kot izhaja iz poročila CSD o dogajanju po zaključku izvedbe stika pod nadzorom. Odgovornosti za neuspele stike ni mogoče preložiti na socialne delavke CSD, saj vpliv delavca na otroke ne more biti primerljiv z vplivom matere.
spori iz družinskega razmerja - začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - določitev stikov - način izvajanja stikov - obseg stikov - otrokova korist - ogroženost otroka - duševna motnja matere - nujen ukrep - načelo hitrosti postopka
Sodišče mora v postopku za izdajo začasne odredbe glede stikov otroka z nerezidenčnim staršem ugotoviti, ali je zaradi pomanjkanja stikov otrok tako ogrožen, da njegova korist terja intervencijo sodišča. Zbrano procesno gradivo ne daje podlage za zaključek, da je mld. A. A. ob režimu stikov, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, ogrožena in bi bilo treba zaradi zagotovitve njene največje koristi takoj določiti obsežnejše stike s toženko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00034490
ZPND člen 1, 1/1, 15, 15/1, 19, 22b.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - povzročitelj nasilja v družini - ukrepi po zpnd - pogoji za izrek ukrepa - vloga centra za socialno delo - vloga sodišča - dokazovanje - dokazna vrednost dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave
Delo CSD je usmerjeno v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Za uspešno načrtovanje pomoči je treba oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Ta ocena se pripravi na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za delo CSD. Ker je delo CSD usmerjeno v zaščito žrtve, navedbe v zapisniku multidisciplinarnega tima CSD in v njem dana ocena ogroženosti, ne predstavljajo povzetka dejanjskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi, ampak gre za subjektivno dojemanje realnosti s strani žrtve in njenega občutka ogroženosti. Po zgoraj navedeni zakonski opredelitvi dolžnosti CSD ta nima vloge organa za ugotavljanje dejstev in za pridobivanje dokazov. To je v postopku po ZPND naloga sodišča, ko v nujnem in hitrem postopku odloča o izrekanju ukrepov za zagotovitev varnosti žrtev družinskega nasilja. Vsebina informacij, ki jih vsebuje zapisnik 1. multidisciplinarnega tima CSD z dne 20. 7. 2018, je zato takšna, da na njih ni mogoče temeljiti zaključka o izkazani verjetnosti, da je nasprotni udeleženec povzročitelj družinskega nasilja. Enako velja tudi za ostale listine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev in temeljijo zgolj na izjavah predlagateljice. Navedene listine so zato nezadosten dokaz za verjetno izkazanost podlage za izrek ukrepa sodišča, ki pravno usodno posega v pravice nasprotnega udeleženca.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00034394
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 15. ZNP-1 člen 1, 1/1, 59. DZ člen 239, 239/2, 262, 262/1, 262/2, 265. ZIZ člen 272.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasna odredba - določitev stikov - pravica do družinskega življenja - začasni skrbnik - postavitev začasnega skrbnika - predlagatelj
Začasno odredbo je mogoče izdati le, če je vezana na zahtevek oziroma predmet odločanja v konkretnem postopku. Zakoni ne določajo, o čem sodišča ne smejo odločati, pač pa o čem so pristojna odločati. ZNP-1 v prvem odstavku 1. člena določa, da se v nepravdnem postopku obravnavajo le tiste zadeve, za katere to zakon določa. Zakonske podlage za odločanje sodišč o stikih med odraslimi ljudmi ni. Nič drugače ni, če kdo ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in koristi. Tekom postopka lahko sodišče za zagotovitev pravic in koristi osebe, glede katere teče postopek za postavitev pod skrbništvo, postavi začasnega skrbnika po 265. členu DZ. ZNP-1 v 59. členu izrecno določa, da predlagatelj postopka ne more biti začasni skrbnik. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v delu, ko druga predlagateljica predlaga, da se jo do pravnomočno končanega postopka imenuje za skrbnico, je zato materialnopravno pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00034488
ZZZDR člen 12. ZD člen 4a, 10, 10/2. ZPP člen 8, 163, 163/4, 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1.
dedna pravica - ugotovitev dedne pravice - obstoj zunajzakonske skupnosti - tožba za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - ugotovitvena tožba - nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - predhodno vprašanje - dediči kot enotni in nujni sosporniki - pravni standard - obstoj življenjske skupnosti - notornost razmerja - dokazna ocena - metodološki napotek - pomanjkljiva dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločitev o pravdnih stroških - poseben sklep o stroških - premoženjski spor
Glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti ni dopustno postaviti samostojnega zahtevka, ker gre za ugotavljanje dejanskega razmerja, kar ni dopustna vsebina ugotovitvene tožbe. Poleg tega se lahko obstoj zunajzakonske skupnosti v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZZZDR ugotavlja zgolj kot predhodno vprašanje, kar pomeni, da o tem ni mogoče postaviti samostojnega zahtevka, niti vmesnega ugotovitvenega zahtevka. Ker je zahtevek za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti kot tak nedopusten, bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v tem delu zavreči in ne zavrniti ter meritorno odločiti le o tožničini dedni pravici. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je površna in selektivna, kar onemogoča celovit pritožbeni preizkus sodbe. Sodišče ni dolžno izvesti nebistvenih dokazov, torej tistih, ki bi potrdili strankino trditev, če bi uspeli, a kljub temu ne bi privedli do zanjo ugodne odločitve. Kadar pa je sodišče v dokaznem postopku izvedlo tudi takšne, torej nebistvene dokaze, mora v sodbi utemeljiti, zakaj zatrjevana dejstva, ki so jih ti dokazi potrdili, niso vplivala na izid pravde. Ker sodišče prve stopnje tej zahtevi ni zadostilo, ni mogoče preveriti, ali preostali izvedeni dokazi res niso bistveni. Vse opisane pomanjkljivosti ne predstavljajo le kršitve 8. člena ZPP, ki lahko vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe, ampak je neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člena ZPP, pripeljalo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
spor iz razmerij med starši in otroki - določitev preživnine - začasna odredba o preživljanju otrok - začasna preživnina - nujnost izdaje začasne odredbe - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - spremenjene okoliščine - preiskovalno načelo - nevezanost na zahtevek
Sodišče prve stopnje v okviru stroškov tožničinega lastnega preživljanja ni moglo upoštevati zgolj njenih stroškov bivanja, ampak je treba upoštevati tudi njene ostale nujne stroške (prehrana, obleka in obutev, higiena itd.), čemur sodišče ni pripisalo ustreznega pomena. Poleg tega ni upoštevalo tožničine trditve (toženec je ni prerekal in zato velja za priznano), da ima poleg kronične bolezni (slednja je prisotna že od leta 2003) sedaj tudi bolezen hrbtenice (diagnosticirana v oktobru 2019), zaradi česar ima dodatne izdatke za zdravljenje, katerih večino mora trpeti sama, ker jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije. Vse to bistveno znižuje tožničine preživninske zmožnosti, in sicer v tolikšnem obsegu, da tožnica ne zmore kriti povečanih izdatkov iz naslova nujnih potreb hčerk. Ob tem ni nepomembno, da mora tožnica poskrbeti tudi za ostale, neeksistenčne potrebe deklic, ki po rednem teku stvari neizogibno nastajajo.
začasna odredba o stikih - pandemija - omejitev stikov
Smisel začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki je, da se začasno do dokončne ureditve uredijo razmerja med starši in otroki tako, da bo zagotovljena največja korist otroka. Popolna preprečitev neposrednih stikov in omejitev na video klice in skupne sprehode v prisotnosti obeh staršev z upoštevanjem distance, tega ne zagotavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00034453
ZPP člen 8, 286, 286/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - povrnitev vlaganj - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - metodološki napotek - kršitev metodološkega napotka - bistvene kršitve določb postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prekluzija navajanja dejstev in predlaganje dokazov
Ne drži sicer stališče pritožnika, da se lahko stranki ali priči le verjame ali ne verjame, je pa res, da mora sodišče prve stopnje v primeru, da šteje del izpovedi za verodostojen, del pa ne, to še posebej skrbno obrazložiti. Ker je prepričljivost dokazne ocene mogoče presojati šele po tem, ko je ta izvedena v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP in ko bo odpravljena prej opisana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ni presojalo utemeljenosti pritožbenih očitkov o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
spor iz razmerij med starši in otroki - določitev stikov med staršem in otrokom - otrokova korist - največja otrokova korist - določitev preživnine - preživninske potrebe - preživninske zmožnosti - porazdelitev preživninskega bremena - plačilo preživnine v denarju
Prav ima tožnica, da iz mnenja izvedenke ne izhaja, da bo v največjo korist A., če bo imel že v predšolskem obdobju, ko pri tožencu enkrat med tednom prenoči, še dodatni nekaj urni stik popoldne. V primeru, da bi imela popoldanski stik vsako sredo, bi v tednu, ko nimata vikend stika, imela stik v sredo popoldne in nato še od četrtka popoldne do petka zjutraj, v tednu, ko imata vikend stik, pa bi imela stik v ponedeljek popoldne do torka zjutraj, v sredo popoldne in od petka popoldne do nedelje pozno popoldne. Tak način izvajanja stikov bi se približal načinu stikov, kot so se izvajali v preteklosti in ga je izvedenka označila za preveč obremenjujočega za mld. A. Obremenjujoči stiki seveda niso v največjo korist otroka, zato je odločitev o dodatnem stiku v predšolskem obdobju mld. A. materialnopravno zmotna - v nasprotju z določbami 106. člena ZZZDR. Za oceno pridobitve zmožnosti preživninskega zavezanca ni pomembna le njegova plača, pač pa kakšne dohodke bi lahko dosegel glede na svojo izobrazbo, zdravstveno stanje in razmere v družbi. Toženec je visoko izobražen, splošno znano je, da potrebe po računovodjih so in da zaslužijo relativno dobro. Ob ustrezni angažiranosti lahko toženec zasluži znatno več od minimalne plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00033244
ZNP-1 člen 101. ZPP člen 158, 158/1.
odločanje o stikih z otrokom - varstvo koristi otroka - stiki otroka s starimi starši - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - umik predloga
O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloča sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). To je temeljna določba, na podlagi katere sodišče odloča o stroških postopka. Prosti preudarek pomeni, da sodišče upošteva okoliščine konkretnega primera in temeljni cilj, ki se zasleduje v teh postopkih, to pa je varstvo koristi otroka. Šele podredno se smiselno uporabi pravilo iz 158. člena ZPP, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - določitev deležev na skupnem premoženju - solastnina - delitev nepremičnin - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - obseg zavarovanja
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je predlagano začasno odredbo delno zavrnilo, zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnica je ob upoštevanju neizpodbijanih dejanskih ugotovitev z verjetnostjo izkazala, da so sporne nepremičnine skupno premoženje nje in prvega toženca in da tožnici na tem premoženju pripada polovičen delež. V takem položaju pa zavarovanja tožničine terjatve do prvega in drugega toženca ni mogoče omejiti na polovico nepremičnin. Kot pravilno opozarja tožnica, s tem, ko zahteva, da sodišče na skupnem premoženju določi deleže, še ne zahteva delitve in zato pravica tožnice in prvega toženca, tudi po določitvi deležev, ne bo razdeljena tako kot to velja pri solastnini. Z določitvijo deležev bo odločeno le o tem, v kakšnem razmerju si glede na svoje prispevke bivša zakonca to premoženje razdelita. Solastnina bo (lahko) nastala šele z delitvijo. Vse do delitve pa bosta zato tožnica in prvi toženec še naprej le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška upravičenja, zavarovanje pa je mogoče le na celoti.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033169
ZNP-1 člen 100, 106. DZ člen 159.
postopek zavarovanja - nepravdni postopek - namestitev otroka v zavod - odločanje o stikih z otrokom - največja otrokova korist - otrokova želja - spremenjene okoliščine - tehtanje okoliščin - ukrepi za varstvo koristi otroka
Pritožbeno sodišče na podlagi ugotovitev v postopku zavarovanja, upoštevaje tudi celotno dokumentacijo, ki je v spisu, nima pomislekov v odločitev, da je trenutno v največjo otrokovo korist, da do nadaljnjega ostaja nameščen v zavodu. Vsaka sprememba, ki se zgodi v času trajanja sodnega postopka, še ni razlog za spremembo predhodnih sodnih odločitev. Pritožnica očitno ne ločuje med otrokovo željo in otrokovo koristjo. Zahteva, da je treba v okviru otrokove koristi upoštevati otrokovo voljo, ne pomeni, da se je treba po otrokovi volji nujno ravnati. Pri zapolnjevanju pojma otrokova korist namreč sodišče ne more upoštevati zgolj otrokovih želja in pričakovanj. Še več, če ima sodišče tehtne razloge, lahko odloči celo drugače, kot si želi otrok. Otrokova želja je torej le eden od kriterijev pri tehtanju njegove koristi. Pomembna je skupna ocena otrokove koristi in višje sodišče ne dvomi v presojo otrokove največje koristi, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje. Po 100. členu ZNP-1 se začasne odredbe za varstvo koristi otrok pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Te je mogoče izdati tudi znotraj postopka za ukrep trajnejšega značaja bodisi na predlog bodisi po uradni dolžnosti (primerjaj drugi stavek drugega odstavka 106. člena ZNP-1).
začasna odredba - otroci in starši - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - ogroženost otroka - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center
Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroki, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ) in se izdajo pod pogoji, ki jih določa DZ, po v ZIZ predpisanem postopku (100. člen ZNP-1). Stališče pritožnikov, da bi moralo sodišče ugotavljati pogoje za izdajo začasne odredbe iz 270. in 272. člena ZIZ, je torej materialnopravno zmotno.
ZPP člen 80, 115, 339/2. ZZZDR člen 129, 129.a. DZ člen 290.
pravdna sposobnost stranke - izvedba naroka v odsotnosti stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - določitev preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca
Navedbe toženca, da se vabilu na obravnavo ni bil sposoben odzvati, še manj pa razumeti, kaj pomeni pisno opravičilo za njegovo odsotnost na sodišču oz. morebitna prošnja za preložitev obravnave iz razloga, da bi lahko do tožbe zavzel stališče so povsem pavšalne in dokazno nepodprte, saj niti ne trdi, da se je njegovo psihično stanje v času od 23. 7. 2019, ko ga je pregledal izvedenec psihiater in zaključil, da je toženec poslovno sposoben, sposoben aktivno sodelovati v tem družinskem postopku, slediti dogajanju na glavni obravnavi, odgovarjati na vprašanja in jih po potrebi tudi zastavljati, do naroka za glavno obravnavo kakorkoli poslabšalo, takšnega poslabšanja pa tudi z ničemer ne izkaže. Ob odsotnosti trditev, da je bil na dan glavne obravnave na psihiatričnem zdravljenju v bolnišnici in ob odsotnosti dokazov, ki bi dokazovali bolnišnično psihiatrično zdravljenje tega dne, pa je povsem nekonkretiziran in s tem posledično neutemeljen tudi očitek toženca, da sodišče prve stopnje kljub temu, da se na razpisane obravnave ni odzval, ni preverjalo njegove morebitne zadržanosti zaradi psihiatričnega zdravljenja. Ker tožencu sodišče prve stopnje z obravnavanjem zadeve v njegovi odsotnosti ni kršilo pravice do sodelovanja v postopku in pravice do izjave, tudi z opustitvijo dokaza z njegovim zaslišanjem, ki je bila posledica njegove odsotnosti z narokov za glavno obravnavo, ni zagrešilo niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP niti ni zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejanskega stanja v zvezi z njegovo preživninsko sposobnostjo.
ZPP člen 274, 319, 411. ZIZ člen 272. DZ člen 138.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - sprememba sklepa o začasni odredbi - sprememba pravnomočne začasne odredbe - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - spremenjene okoliščine - neizkazanost pogojev - ogroženost otroka
Predhodna odločitev o izdani začasni odredbi v konkretni zadevi ni ovira za obravnavanje novega predloga za izdajo začasne odredbe, saj je predlagatelj utemeljeval izdajo začasne odredbe z okoliščinami, ki so nastale po trenutku izdaje začasne odredbe. Pritožbene navedbe ne vzpostavljajo dvoma o tem, da začasna dodelitev otrok v vzgojo in varstvo materi ter obseg stikov, ki je bil določen z začasno odredbo z dne 11. 9. 2019, otrok ne ogroža. Odločitev, kateri od staršev je bolj primeren za vzgojo in varstvo otrok, oziroma pri katerem od staršev so podani boljši pogoji za optimalni psihosocialni razvoj otrok ter kakšen bo najustreznejši obseg stikov med otrokom in staršem, ki mu otrok ne bo zaupan v varstvo in vzgojo, pa bo predmet presoje v končni odločbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00035556
ZZZDR člen 84. ZPP člen 8, 63, 63/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
vrnitev darila po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja za stranke - darilna pogodba med zakoncema - prava pogodbena volja strank - celovita dokazna ocena - podlaga (causa) prenosa - protispisnost - prosta dokazna ocena - posebno premoženje zakonca - stroški pravdnega postopka - prepozno priglašeni stroški
Pravilno je uporabilo določbo 84. člena ZZZDR ter se utemeljeno sklicevalo tudi na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 29/2016: "da preklic darilne pogodbe ne bo utemeljen kadar causa darila ne temelji na zakonski veri v dosmrtno skupno življenje, temveč vsebuje številne druge primesi ter da te druge primesi celo prevladujejo".
nasilje v družini - stroški postopka - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V postopkih po ZPND se odloča o stroških postopka po prostem preudarku, kar pomeni, da mora sodišče upoštevati ne le uspeh udeležencev v postopku, kot to določa 154. člen ZPP, ki se uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND, marveč vse okoliščine konkretnega primera.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00032002
ZOI-1 člen 8, 8/1, 12.
osebno ime - sprememba osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Deklica živi z materjo, dvema polsestrama in očimom v družinski skupnosti, kjer se vsi ostali člani pišejo A. Njen drugačen priimek izstopa iz vaškega lokalnega okolja, saj tam ni običajen, sprememba priimka pa bi olajšala prehode državne meje in urejanje uradnih zadev v ustanovah. Že tovrstni praktični razlogi izkazujejo podano korist otroka za spremembo njegovega priimka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031869
ZPP člen 411.
ureditev stikov - restriktiven pristop - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - ogroženost otroka - začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o dodelitvi otroka - začasna ureditev stikov - dodelitev v varstvo in vzgojo
Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovi izdaji pristopiti restriktivno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu temu stališču pravilno in ustrezno sledilo. Dokazi, ki jih je predložil predlagatelj, ne izkazujejo nobene ogroženosti A. A. in B. B. Na ogroženost tudi ne kaže pojasnilo CSD, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje.
ZNP-1 člen 21, 22, 22/1, 57, 57/1, 262. DZ člen 239, 239/3, 245, 245/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pristojnost nepravdnega sodišča - udeležba v postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - ožji družinski član - krog udeležencev postopka
Če sorodnik, ki je po 57. členu ZNP-1 legitimiran vložiti predlog za postavitev osebe pod skrbništvo (ima predlagalno pravico), želi v postopku sodelovati kot udeleženec zato, da varuje interese svojega sorodnika, ki bo morebiti postavljen pod skrbništvo, mu je po mnenju pritožbenega sodišča to treba dopustiti. V primeru, če bo materi postavljen skrbnik slabo upravljal z njenim premoženjem (pritožnik navaja, da bo njegova sestra slabo opravljala naloge skrbnice), lahko nastopi tudi njegova obveznost preživljanja matere, ki ne bo imela dovolj sredstev za življenje (oziroma za plačilo domske oskrbe).