začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - načelo najblažjega posega
Odvzem otroka staršem je skrajni ukrep, ki ga je dopustno izreči le, kadar noben od drugih ukrepov, ki manj intenzivno posegajo v razmerje med starši in otroki, ne zadostuje za zavarovanje otrokove koristi.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba za ureditev razmerij - stiki z mladoletnim otrokom - varovanje koristi otroka
Sodišče lahko v skladu z določbo 411. člena ZPP med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v izjemnih primerih izda začasno odredbo, ko je treba že pred izdajo končne odločbe začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.
predlog za izdajo začasne odredbe - ukinitev stikov - prepozna pritožba zoper sklep o začasni odredbi
Predlagateljica je pritožbo vložila po poteku pritožbenega roka. Zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 346. člena ZPP in v povezavi z 42. členom ZNP-1 zavrglo.
ZPP člen 80, 359. DZ člen 267, 267/1, 267/2, 268. ZZZDR člen 211
skrbnik za poseben primer - skrbništvo za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - pravdna sposobnost - procesna predpostavka - procesna nesposobnost - zastopanje procesno nesposobne stranke - psihiatrično izvedensko mnenje
Pri odločanju o postavitvi osebe pod skrbništvo mora biti sodišče pozorno tudi na določbo drugega odstavka 267. člena DZ, saj ta določa, drugače kot prej veljavni 211. člen ZZZDR, da skrbnika za posebne primere ni mogoče imenovati, ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače. Glede na okoliščine tega primera je prvostopenjsko sodišče očitno presodilo, da bodo koristi in pravice tožnice ustrezno in hitreje varovane z imenovanjem skrbnika za poseben primer, ki ga po določbi 268. člena DZ v sodnem postopku lahko postavi tudi sodišče in je to lahko tudi CSD. Ker se tožnica pritožuje zgolj v smeri, da sploh ne potrebuje skrbnika za poseben primer (torej še manj skrbnika za odrasle), se tudi pritožbeno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so bili v obravnavani zadevi sploh izpolnjeni pogoji za postavitev skrbnika za poseben primer, ali pa za postavitev trajnejše oblike skrbništva.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba o dodelitvi otroka - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorstvom
Predlagateljičin strah, da bi nasprotni udeleženec otroka odpeljal v tujino, ni brez vsakršne podlage. Odnosi med udeležencema so močno konfliktni, nasprotni udeleženec pa je že tudi onemogočal stike med otrokom in predlagateljico. Celoten spekter okoliščin, ki jih je izpostavilo prvo sodišče, utemeljuje sprejeto odločitev o začasnem izvrševanju stikov pod nadzorom.
ZPP člen 411. ZIZ člen 226, 227, 272. ZZZDR člen 106, 106a
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - otrokovi stiki - ureditvena začasna odredba - izjemne okoliščine - dopust - stiki starih staršev z vnukom - primerna višina denarne kazni
Skladno z enotno sodno prakso, je mogoče ureditveno začasno odredbo po 411. členu ZPP izdati le v izjemnih situacijah, ko je zaradi varstva ogroženega otroka, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje, treba ukrepati še pred zaključkom pravde in pravnomočnostjo sodbe.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00027363
ZPND člen 19, 19/1, 22č. ZIZ člen 226, 226/3, 273, 273/2
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - kršitev sodne poravnave - denarna kazen - kršitev - nespoštovanje odločbe - vsebinska presoja - nasilje v družini - način sporočila - roditeljska pravica staršev - vzgoja in varstvo otrok
V sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po določilih ZPND, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča. Denarna kazen se izreče v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo glede obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti. V skladu s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ sodišče, če dolžnik ne izpolni obveznosti (se ne vzdrži ravnanja, ki je prepovedano, postopa po uradni dolžnosti tako, da opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Izvršba zaradi izterjave denarne kazni ni namenjena realizaciji upnikove terjatve, niti kaznovanju nasprotnega udeleženca, ampak je namen varstvo žrtve pred nasiljem, torej prenehanje in preprečitev nasilja v družini in odvrnitev nadaljnje škode. Na to utemeljeno opozarja nasprotni udeleženec, ko najava, da ima pravico izražati svoja stališče in nazore v zvezi z vzgojo skupnih otrok in da zato predloženi zapisi SMS sporočil ne izkazujejo posegov v duševno integriteto predlagateljice, pred čemer naj bi jo zavaroval ukrep. V ponovljenem postopku se mora zato sodišče opredeliti do namena ukrepa in s tem v zvezi sprejeti oceno, ali vsaka kršitev prepovedi iz sodne poravnave, predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica lahko počuti ogroženo. Ne gre prezreti, da nasprotnemu udeležencu roditeljska pravica ni bila omejena, zato ima pravico nenasilno, mirno in korektno izražati svoja stališča in nadzore v zvezi z vzgojo skupnih otrok. Za podaljšanje ukrepa morajo biti podani enaki razlogi kot za njegov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanje škode na njenem zdravju ali drugačen protipravni poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND). Izkazano mora torej biti, da izrečen ukrep ni zalegel. Nič od tega predlagateljica v zvezi s prepovedjo približevanja ne navaja in še manj izkazuje.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ogroženost otroka - ukrep prepovedi približevanja - spolno nasilje - fizično nasilje - izkaz verjetnosti - trajanje ukrepa - prenehanje veljavnosti (učinkovanja) ukrepa - nujen postopek - hiter postopek
Predlagani in izrečeni ukrepi v okviru ZPND so namenjeni varovanju mladoletne hčere predlagateljice in nasprotnega udeleženca; med družinske člane v smislu prvega odstavka 2. člena ZPND pa vselej sodi sorodnik v ravni vrsti. Če je otrok še tako močno razvojno ogrožen in ranljiv, če še tako potrebuje stabiliziranje in terapevtsko obravnavo, nobenega ukrepa po ZPND ni mogoče izreči, če ni do stopnje verjetnosti izkazano nasilje v družini v smislu 3. člena ZPND. Postopek po ZPND je, kot povsem pravilno povzema sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, nujen in prednosten, torej bi moral biti hiter (24. člen ZPND). Ukrepi, ki jih lahko izreče sodišče za največ 12 mesecev in so namenjeni preprečevanju nasilja, varstvu ter pomoči žrtvi (drugi odstavek 1. člena ZPND), so začasni. Opisano pomeni, da je tudi dokazni postopek v funkciji nujnosti in hitrosti ter začasnega varstva, ki se žrtvi lahko nudi. Po naravi stvari postopek ne bi smel biti daljši, kot je možno trajanje izrečenega ukrepa. Postopek v obravnavani zadevi žal ni bil tak, izdaja sklepa skoraj dve leti po vložitvi predloga nikakor ne ustreza zahtevam tretjega odstavka 22.a člena ZPND in žrtve nasilja ne varuje ustrezno. Kljub temu pa pritožbene navedbe, ki sodišču prve stopnje očitajo dolgotrajnost postopka, niso relevantne za vsebinski preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa. Do stopnje verjetnosti (nikakor do stopnje gotovosti) je izkazano fizično nasilje oziroma neprimerno ravnanje nasprotnega udeleženca, in sicer, da je bila A. A. z vrvico zvezana okoli podlakti leve roke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027150
ZPP člen 13, 206. SPZ člen 72
tožba za izselitev iz stanovanja - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka - skupno premoženje - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupna lastnina - skupna lastnina stanovanja - uporaba stanovanja v skupni lastnini
V obravnavani zadevi je tožnica vložila tožbo za izselitev toženca iz stanovanja, kjer sta skupaj prebivala. Toženec se je branil z nasprotno tožbo, v kateri je ugovarjal, da je stanovanje skupno premoženje, zato je tožničin zahtevek po izselitvi neutemeljen. Odločitev o tožbenem zahtevku za izselitev toženca je odvisna od ugotovitve predhodnega vprašanja, ali stanovanje predstavlja skupno premoženje. V tem primeru sta pravdni stranki skupna lastnika in nobeden od njiju nima na razpolago zahtevka za izselitev drugega, saj imajo skupni lastniki pravico stvar skupaj uporabljati. Po v času vložitve tožbe veljavnimi določili ZZZDR in sedaj veljavnimi določili DZ skupno premoženje nastaja v času obstoja zakonske zveze po sili zakona. Zakonca kot skupna lastnika pridobita lastninsko pravico na skupnem premoženju na originarni način.
izvrševanje starševskih pravic - skrb staršev za otroke - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - stiki otroka s staršem - pravica do skrbi za otroka - počitnice - napotitev v tujino - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - pravni standard - pravna podlaga - Družinski zakonik (DZ)
Odločitev o tem, ali bo eden od staršev (najsi bo to tisti, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ali tisti, ki z otrokom izvršuje stike) otroka odpeljal na počitnice in kam, je praviloma v svobodni domeni vsakega od staršev. Zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu, slednjemu ne daje pravice, da odloča, ali bo drugi od staršev (torej ta, ki ima z otrokom urejene stike) z otrokom lahko odšel na počitnice niti kam bo odšel, pod pogojem, da je spoštovan časovni okvir sodne ureditve stikov. Sodna intervencija glede odhoda otrok na počitnice ali potovanje praviloma bo zato odveč. Vprašanje, ali gre ta starš z otrokom lahko na oddih in kam, je lahko predmet odločanja o vprašanju izvajanja starševske skrbi po 151. členu DZ v zvezi s 104. členom ZNP-1 le izjemoma, in sicer kadar obstojijo posebne okoliščine. Pritožbeno sodišče sodi, da med take primere lahko uvrstimo tudi vprašanje, ali lahko otrok odpotuje z enim od staršev v državo tretjega sveta, ki po uradno dostopnih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve ni povsem varna. Pravna podlaga za odločanje o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je od uveljavitve in pričetka polne uporabe DZ ter od uveljavitve ZNP-1 drugačna, kot je to veljalo pred 15. 4. 2019. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027806
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - dejansko stanje
Pritožnik pravilno navaja, da je v nakup in dograditev nepremičnine vložil velik delež prihrankov oziroma posebnega premoženja (tožnik v pritožbi navaja enkrat delež 86,53%, na drugem mestu 88,65%). Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je že v nakup nepremičnine tožnik vložil še 10.930,72 EUR iz naslova plače oziroma tekočih dohodkov, za dograditev hiše in opremo pa je moral najeti tudi kredit v višini 20.000,00 EUR, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za vložek tožnikovega premoženja v skupno nepremičnino. Njegov večji vložek pa bo imel le vpliv na višino deleža na skupnem premoženju oziroma odstop od zakonske domneve o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 50
nagrada izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - umik tožbe - nepreklicnost umika
Oprostitve plačila stroškov postopka ali brezplačne pravne pomoči za stroške izvedenca pa ni mogoče uveljavljati kot pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade.
ZPP člen 249, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 52/3, 52/4. ZZZDR člen 106
sprememba ureditve stikov - pravica do stikov z otrokom - bistveno spremenjene okoliščine - dokazovanje z izvedencem - odmera nagrade izvedencu
Le v primeru spremembe bistvenih, pravnorelevantnih okoliščin, bi bilo utemeljeno sodno odločbo o stikih spremeniti. Nestrinjanje s samim izvedenskim mnenjem pa ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Odločilno je, da je izvedenec odgovoril na vsa relevantna vprašanja, da je mnenje jasno in popolno ter obrazloženo na način, ki stranki omogoča preizkus in njegovo grajo.
preživnina za polnoletnega otroka - polnoletni invalidni otrok - otrok s posebnimi potrebami - stroški življenjskih potreb otroka - dodatek za tujo nego in pomoč - dodatek za pomoč in postrežbo - razporeditev preživninskega bremena
Dodatka za tujo nego in pomoč ter za postrežbo se pri določanju preživninske obveznosti staršev invalidnega otroka upoštevata kot dohodek za zadovoljevanje potreb otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026664
ZPP člen 158, 413. ZNP člen 35, 37. ZNP-1 člen 216
umik predloga - povrnitev stroškov postopka - porazdelitev stroškov - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po 413. členu ZPP v zvezi s 35. členom ZNP o stroških v postopkih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče po prostem preudarku. Pravilna je ugotovitev, da je postopek tekel v interesu obeh udeležencev. Skladna s to ugotovitvijo je odločitev, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, ne pa tudi odločitev, da stroške, nastale z izvedbo dokaznega postopka, trpi le nasprotna udeleženka, ki je bila v postopku aktivna in predlagala izvedbo dokazov. Prav zaradi tega, ker je postopek tekel v interesu obeh udeležencev, je prav, da si te stroške razdelita.
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 153, 153/3, 153/4, 214, 214/2, 249, 249/1, 408, 408/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 46
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživnina - preživljanje skupnih otrok - potrebe otroka - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - otrokova korist - porazdelitev preživninskega bremena - stiki med otrokom in starši - nagrada in stroški izvedenca - nagrada in stroški za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - dodatno izvedensko mnenje - določitev izvedenca po uradni dolžnosti - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za sodnega izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - stroški iz sredstev sodišča
Pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih ne bi mogel delati poln delovni čas. Pomoč staršev je sam opredelil kot njuno darilo, kot tako pa je bilo pravilno upoštevano v okviru njegovih zmožnosti. Niti dejstvo, da toženka ne plačuje preživnine, niti odobritev socialne pomoči ne zmanjšujeta njegovih zmožnosti za prispevanje k preživljanju otrok. Utemeljeno pa je pritožnikovo zavzemanje za višje ovrednotenje premoženjskih sposobnosti matere. V sodbi je ugotovljeno, da ima lasten kozmetični salon in da je družbenica v več podjetjih. Sama je izpovedala o mesečnih stroških lizinga, kredita in hčerinega jahanja. Pritožnik utemeljeno opozarja, da že ti stroški kažejo na to, da so njeni dohodki višji od ugotovljenih v sodbi. Poleg tega pritožnica v odgovoru na pritožbo ni oporekala navedbam o poslovanju družbe A. d.o.o., niti navedbam o oddajanju poslovnega prostora v najem, in da oboje predstavlja vir dohodka. Izpovedala je sicer, da je le 1% družbenica v navedeni družbi, vendar je to v nasprotju z izpiskom iz sodnega registra, ki potrjuje pritožnikovo navedbo. Upoštevaje tožnikov predlog o razporeditvi preživninskega bremena ter glede na to, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive ter da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu in je s tem večji del skrbi za njun razvoj na njem, na drugi strani pa mati skrbi za še enega otroka, je pravilna razporeditev preživninskega bremena na polovico.
ZPP člen 13, 181, 181/2. ZZZDR člen 81, 81a, 81a/3, 124. ZPIZ-2 člen 54
pravica zakonca do preživnine - ugotovitveni tožbeni zahtevek - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje - vdovska pokojnina - dolžnost preživljanja zakonca - preživninska obveznost otrok
Ugotovitvena tožba se vloži, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo korist od vložitve takšne tožbe. Pravna korist je lahko tudi premoženjskega značaja in sicer pravica do vdovske pokojnine po razvezanemu zakoncu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00027728
ZZZDR člen 51, 51/2
skupno premoženje - posebno premoženje zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - vlaganje zakonca - razpad življenjske skupnosti - razveza zakonske zveze - premoženje, pridobljeno po razvezi zakonske zveze - trditveno in dokazno breme
Ker je vse povečanje vrednosti nepremičnine do 23.11.2008 rezultat skupnega dela pravdnih strank v času zakonske zveze in finančnih sredstev, pridobljenih z delom v tem času, gre nedvomno za skupno premoženje pravdnih strank.
skupno premoženje bivših zakoncev - določitev deleža na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - podjetje - odsvojitev stvari iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca - tek zakonskih zamudnih obresti
V primeru odsvojitve dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca (izvenzakonskega partnerja) skupno premoženje ne preneha, le spremeni obliko. V skupno premoženje tako spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Prikrajšani zakonec lahko svoj položaj v takem primeru učinkovito zavaruje z zahtevkom za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanega skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.