določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanji predsednik sodišča kot stranka v postopku
Objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu, sodilo sodišče, na katerem je funkcijo sodnice opravljala ena od oseb, udeleženih na strani tožene stranke. Ker je bila obenem tudi dolga leta predsednica pristojnega sodišča, zgolj dejstvo, da sedaj ni več sodnica, ne izključuje vtisa pristranskosti sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odškodninski spor - protipravnost ravnanja sodnikov sodišča iz okrožja pristojnega sodišča
Zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Mariboru s stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Mariboru ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja. Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravočasnost zahteve - sklep o priporu - pravnomočnost - rok za pritožbo
Ker obdolženec pravice do pritožbe zoper sklep (še) ni mogel uveljaviti, saj mu sklep še ni bil vročen, je jasno, da ta odločba v času vložitve pravnega sredstva še ni mogla postati pravnomočna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00008523
OZ člen 82, 83, 104/1, 104/2, 104/3, 105/2, 105/3.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - razdrtje pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - zamuda z izpolnitvijo - sklenitev pogodbe na podlagi javnega razpisa - upravna pogodba - rok za izpolnitev pogodbe - fiksen rok - razlaga pogodbenega določila
Pravne posledice zamude so odvisne od pravne narave roka. Če je bil rok bistvena sestavina pogodbe (in gre za t. i. fiksno pogodbo), je bila pogodba z nastopom zamude razvezana po samem zakonu (prvi odstavek 104. člena OZ) in je tožnikov zahtevek, da jo mora tožena stranka izpolniti, neutemeljen. Če rok, nasprotno, ni bil bistvena sestavina pogodbe, jo je upnik lahko obdržal v veljavi, če je upnika po izteku roka nemudoma obvestil, da zahteva njeno izpolnitev (drugi odstavek 104. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00008415
ZPP člen 40, 41, 367, 367/2, 367/5, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker gre za povezane zahtevke, vrednost celotnega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se v skladu s petim odstavkom 367. člena ZPP ugotavlja s seštevkom vrednosti (delov) zahtevkov, ki so še sporni, pa presega 40.000 EUR, je revizija dovoljena glede vseh zahtevkov. Torej tudi glede zahtevka v zvezi z etažnim načrtom in priklopom elektrike (glede katerih toženec vlaga tudi predlog za dopustitev revizije). Ker je revizija dovoljena, je Vrhovno sodišče ne more dopustitI in je obravnavani predlog nedovoljen. Zato ga je zavrglo.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Napačno je stališče zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Celju, da se je kazenski postopek zaradi enakih očitkov že začel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ko je to opravilo posamezna preiskovalna dejanja, pri čemer se sodišče sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča I Kr 15887/2017 z dne 25. 5. 2017. V citirani zadevi je bila procesna situacija, v kateri je Vrhovno sodišče odločalo o sporu o pristojnosti, drugačna, saj je bil kompetenčni spor sprožen v fazi oprave posameznih preiskovalnih dejanj po 166. členu ZKP in torej zahteva za začetek kazenskega postopka še ni bila podana. V obravnavanem primeru pa je tožilstvo že podalo zahtevo za preiskavo, s čimer je zahtevalo uvedbo kazenskega postopka, preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju pa je osumljenega M. K. tudi že zaslišal. Zahtevo za izvedbo posameznega preiskovalnega dejanja pa ni mogoče šteti za zahtevo za uvedbo kazenskega postopka, saj se na podlagi tako pridobljenih dokazov tožilstvo šele odloča, ali bo zahtevalo uvedbo postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00015487
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - stanovanjska pravica - sklenitev najemne pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice - kontrahirna dolžnost - soglasje volj - zavrnitev sklenitve najemne pogodbe - prenehanje pravice - primerna najemnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali nedenarna terjatev, katere predmet je sklenitev določene pogodbe preneha, če upnik zavrne izvensodno ponudbo dolžnika za njeno sklenitev.
zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - predlog državnega tožilca - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zakonska določila 129. a člena ZKP sodišču ne nalagajo posebnih obveznosti glede pridobivanja procesnega gradiva in njegovega vročanja strankam postopka. Kljub temu mora sodišče v vsakem posameznem primeru zagotoviti obsojencu ustrezna jamstva, vključno s pravico do izjave. V obravnavanem primeru je bilo prvostopenjsko sodišče dolžno procesno gradivo, na katerega je oprlo svojo odločitev glede izvršitve kazni zapora v obsegu neopravljenega dela v splošno korist, vročiti obsojencu, da bi se lahko o njem izjavil ter ali je z opustitvijo navedenega kršilo njegovo pravice do izjave.
ZPP člen 380, 380/2. ZKZ-73 člen 10, 10/2-1, 21, 21/2.
negatorna tožba - pridobitev lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - opravičljiva zmota - ničnost prodajne pogodbe - priposestvovanje - dobra vera - kršitev prisilnih predpisov - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek za promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren (tako na primer v zadevi II Ips 75/2012).
Vendar pa tožnik utemeljeno opozarja, da glede na to, da je šlo za prodajo kmetijskih zemljišč, to še ne zadošča za oceno o dobrovernosti toženca. Kot je Vrhovno sodišče že opozorilo v zadevi II Ips 177/2014, na katero se sklicuje toženec, dobrovernost tudi ni samodejno izključena, če je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi ZKZ. Sodišče mora v vsakem primeru posebej odločiti, ali je pridobitelj glede na kogentne določbe ZKZ in upoštevajoč okoliščine konkretnega primera izkazal, da je bil v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik (glej tudi zadevo II Ips 359/2010).
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00020118
Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5. ZZad člen 74, 74/2, 76, 76/2. ZSKZ člen 14, 16.
lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - prenos kmetijskih zemljišč - lastninjenje premoženja zadrug - pridobitev lastninske pravice - arondacija - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - višina nadomestila
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njimi povezanih podzakonskih predpisov.
odškodninska odgovornost - odgovornost izvedenca - psihiatrično izvedensko mnenje - strokovno mnenje - namen zaničevanja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - povrnitev nepremoženjske škode - osebnostne pravice - razžalitev dobrega ime in časti - pravno priznana škoda - dopuščena revizija
Toženec kot strokovnjak je podal mnenje s svojega strokovnega področja o tožniku, brez njegove vednosti in soglasja in ne da bi imel za to podlago. Mnenje s kompleksnega in občutljivega področja duševnega zdravja, ki vsebuje tudi diagnozo, je podal brez predhodnega ustreznega osebnega pregleda oziroma strokovne obravnave tožnika (ki ga do tedaj ni poznal); kratek (in z odklonitvijo sodelovanja zaključen) pogovor pred tožnikovim stanovanjem temu standardu ne ustreza. Ti okoliščini pa utemeljujeta presojo o protipravnosti toženčevega ravnanja ne glede na njegovo dobronamernost oziroma odsotnost zaničevalnega namena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00007487
ZKP člen 420, 420/2, 424.. KZ-1 člen 60.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja
V skladu z določbo prvega odstavka 60. člena KZ-1 sodišče prekliče pogojno obsodbo, če po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, preden je bil pogojno obsojen, in če sodi, da ne bi bilo podlage za pogojno obsodbo, če bi se vedelo za to dejanje. V konkretnem primeru je trditev obsojenčeve zagovornice, da kaznivo dejanje, ki je predmet izpodbijane sodbe ni bilo storjeno preden je bil obsojenec pogojno obsojen, neutemeljena. Iz opisa kaznivega dejanja velike tatvine izhaja, da je obsojenec kaznivo dejanje storil v času od 22.00 ure dne 12. 4. 2012 do 07.00 ure dne 13. 4. 2012. Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 51622/2013, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 300. člena KZ-1 in s katero je bila obsojencu izrečena pogojna obsodba, ki jo je višje sodišče v tem postopku preklicalo, je bila izdana dne 13. 2. 2014. Že iz datuma izdaje obsodilne sodbe v zadevi V K 51622/2013 je razvidno, da je obsojenec obravnavano kaznivo dejanje storil, preden je bil pogojno obsojen. Za preklic pogojne obsodbe so zato obstajali vsi pogoji, določeni v prvem odstavku 60. člena KZ-1, ki jih je pritožbeno sodišče podrobno obrazložilo v 7. točki obrazložitve sodbe.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobrovernost posestnika - kršitev metodološkega napotka - dokazna ocena - dokazovanje
Posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti. Predmet dokazovanja so torej trditve posestnikovega nasprotnika, da je posestnik ob pridobitvi posesti vedel ali bi mogel vedeti, da ni upravičen do posesti, ali pa da je kasneje izvedel, da ni upravičen do posesti. Pri posesti nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je posestnikova dobrovernost ovržena že z izpiskom iz zemljiške knjige. V tem primeru se procesno dokazno breme prenese na posestnika, ki mora izkazati, da je kljub temu verjel, da je upravičen do posesti. Sodišči prve in druge stopnje sta ocenili, da je bil sklenjen dogovor o prenosu in da je tožnikov oče glede na svoje 25-letno nemoteno izvajanje posesti utemeljeno verjel, da je dogovor tudi realiziran. Tako je pravilna materialnopravna presoja obeh sodišč, da je izkazana dobrovernost tožnikovega pravnega prednika.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
V tej zadevi gre za individualni delovni spor o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi 2. točke 31. člena ZDSS-1, v povezavi s 125. členom ZZP-E je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. Tožnik v tem sporu nima ne pravne podlage ne pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije, saj revizijo lahko vloži na podlagi citirane določbe ZDSS-1. Vrhovno sodišče je zato ob smiselni uporabi določb 377. in 374. člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo kot nedovoljen.
sklep o stroških postopka - zavrženje predloga - predlog za dopustitev revizije
Ker sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, je predlog za dopustitev revizije nedovoljen in ga je revizijsko sodišče zavrglo (prvi odstavek 377. v zvezi s 374. členom ZPP).
revizija, dovoljena na podlagi zakona - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Spor o zakonitosti odločbe, s katero je odmerjena starostna pokojnina, je spor o pravici iz pokojninskega zavarovanja. V takem sporu je revizija po zakonu, ki je veljal pred novelo ZPP-E vselej dovoljena
Ne glede na črtanje določbe 31. člena ZDSS-1 se v povezavi s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E, ki v navedenih primerih napotuje na uporabo določb prejšnjega ZPP, tudi določba 31. člena ZDSS-1 še naprej uporablja za individualne delovne spore, pri katerih je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred začetkom uporabe ZPP-E. Drugačno tolmačenje ne bi bilo ustrezno, saj bi povzročilo tudi različen režim prehoda na novo ureditev revizije oziroma dopuščene revizije glede na različne delovne, kolektivne in socialne spore.