promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami - predkupna pravica najemnika - najemna pogodba za nedoločen čas - cena stanovanja - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe
V zvezi z načinom ponudbe stanovanja v odkup in njenega sprejema so v 19. členu SZ formalno in natančno določeni pogoji, vendar ne brez razloga, saj gre za pomembna pravna dejanja in je namen predpisane oblike v tem, da se preprečijo kasnejši spori.
Prva toženka, ki v reviziji navaja, da je drugi toženki prodala stanovanje za enako ceno, bi se nesporazumom lahko izognila, če bi bila v ponudbi zapisala ceno, tako kot predvideva prvi odstavek 19. člena SZ. Tudi dokazovanje o tem, kdaj je tožnica zvedela za kupoprodajno pogodbo med toženima strankama, bi bilo enostavnejše, če bi bila prva toženka ravnala po četrtem odstavku 19. člena SZ takoj ob prodaji stanovanja in ne bi tega storila šele na zahtevo tožnice.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - darilna pogodba - tožba na ugotovitev ničnosti - izpodbojnost - prekluzivni roki - aktivna legitimacija zakonca
Varnost pravnega prometa narekuje ureditev, ki dovoljuje razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja, vendar tako, da obenem varuje zakonca, ki se s takšnim razpolaganjem ni strinjal. Tožnica je torej aktivno legitimirana, da v skladu z določbo 52. člena ZZZDR izpodbija veljavnost pravnega posla, ki so ga sklenili toženci, ne more pa uveljavljati njegove ničnosti. V členu 54. ZZZDR je uzakonjena prepoved razpolaganja z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne pa razpolaganje s posamezno stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev.
ZGD člen 4, 4/6. ZTr člen 9, 12, 13.ZUP člen 49. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln člen 2.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - lastnost stranke v postopku
V 6. odst. 4. čl. ZGD predpisana izpolnitev z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti napotuje tudi na druge predpise in se ne nanaša samo na ta zakon.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1. ZCI člen 1, 1/1.
status civilnega invalida vojne
Prometne nesreče, v kateri je tožnik zadobil poškodbe (tudi če je bil v njej udeležen nemški vojak), ni mogoče šteti za vojni dogodek, torej za takšen dogodek, ki bi bil v neposredni povezavi z delovanjem vojskujočih se strani v vojski.
Delodajalec, ki vloži vlogo za zaposlitev tujca, dokazuje, da je oseba, ki jo želi zaposliti, tujec. Za identiteto tujca pa ni dokaz osebno poznanstvo delodajalca in tujca niti osebna izkaznica, ki ji je veljavnost potekla.
SZ člen 117, 117/5, 121, 123, 125.ZDen člen 3, 4, 64, 88, 88/1, 88/2, 88/3.
privatizacija stanovanj - rok za vložitev zahteve - prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve - denacionalizacija
Novela 123. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 21/94 v nadaljnjem SZ) je uzakonila nov šestmesečni rok za odkup stanovanj, ki so na podlagi predpisov o podržavljenju, navedenih v 3. in 4.
členu ZDen, prešla v splošno ljudsko premoženje (2. odstavek 113. člena SZ). Ta rok je bil določen predvsem zaradi zavarovanja pravic vseh tistih upravičencev do privatizacijskega odkupa stanovanj, ki zaradi denacionalizacije svoje zahteve niso mogli podati v prvotnem roku iz 123. člena SZ. Tožnica bi vsekakor mogla svojo zahtevo ponoviti v roku, določenem z novelo 123. člena SZ. Toda upravičenja do odkupa stanovanja ni izgubila zato, ker tega ni storila, saj je pred tem, v okviru prvotnega roka po 123. členu SZ, že podala zahtevo, ki glede na navedeno ni mogla biti zavrnjena, temveč je bilo lahko odločanje o njej le odloženo.
ZOR člen 10, 103, 957. ZR (1989) člen 72, 72/1. ZDDPO člen 7, 7/2, 7/3, 35. ZDoh člen 14a.
individualna pogodba o zaposlitvi - bonitete - pogodba o osebnem zavarovanju v korist tretjega - ničnost pogodbe
Zmotno meni revizija, da so obravnavane pogodbe o osebnem zavarovanju v korist tretjih oseb nične, ker da lahko take pogodbe sklepajo le fizične osebe, ne pa pravne osebe. Ne glede na to, da že sama po sebi nima taka trditev nobenega pravnega razloga, tudi opredelitev pogodbe o življenjskem zavarovanju v korist tretjega in prvega odstavka 957. člena ZOR ne pozna take omejitve. To je razumljivo, saj vendar lahko udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, kot to izhaja iz načela 10. člena ZOR.
Obravnavane zavarovalne pogodbe niso nemoralne v smislu 103. člena ZOR in tudi niso nične zato, ker premije, ki jih je izplačal prvotoženec drugotoženi zavarovalnici, ne predstavljajo odhodkov po določilu prvega odstavka 72. člena takrat veljavnega Zakona o računovodstvu, kratko ZR). Navedene premije sicer res ne predstavljajo odhodkov po citiranem določilu, saj so odhodki le tisti stroški, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti organizacije ali posledica opravljanja te dejavnosti oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje njenih prihodkov, za kar v danem primeru ne gre. Če je prvotoženec štel izplačane premije za take odhodke, je s tem storil gospodarski prestopek po 14. točki prvega odstavka 92. člena ZR. Taka kršitev sama po sebi ne more predstavljati hkrati tudi že ničnosti pravnih poslov, na katere se sporni odhodki nanašajo. Nepravilna opredelitev odhodkov po že citiranem določilu prvega odstavka 72. člena ZR bi nadalje lahko predstavljala tudi nedopustno zniževanje davčne osnove za odmero davka na dobiček po določilu drugega odstavka 7. člena Zakona o davku na dobiček pravnih oseb. Po določilu tretjega odstavka 7. člena predstavljajo namreč odbitno postavko za navedeni davek le odhodki, kot so opredeljeni v ZR. Nezakonito ugotavljanje davčne osnove predstavlja tudi gospodarski postopek po 35. členu citiranega zakona.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 211, 216. ZPP (1977) člen 389, 389/2.ZIZ člen 67.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni strah - sekundarni strah - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes tožene stranke za revizijo po plačilu dolga
Čeprav je stranski intervenient odškodnino že plačal, ima toženka lahko pravni interes za vložitev revizije. V primeru, ko dolžnik plača dolg na podlagi pravnomočne sodbe, pa čeprav gre za dolg iz naslova negmotne škode, 211. in 216. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ni mogoče uporabiti.
SZ člen 53, 53/1-3, 53/3, 53/4, 59, 147, 158, 160.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine - pasivna legitimacija - pravno nasledstvo občin
Spremenjeni predpisi, to je nov Stanovanjski zakon namesto prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih, niso opravičilo za prenehanje plačevanja najemnine, oziroma prejšnje stanarine. Ta izgovor toženki ne more koristiti. Odpovedi bi se obvarovala, če bi plačevala za uporabo stanovanja enako kot prej vse do sklenitve najemne pogodbe.
Ustanova pridobi pravno subjektiviteto šele, ko organ, pristojen za ustanove, izda soglasje k aktu o ustanovitvi. Zato pred ustanovitvijo ustanove pravnega prometa ni mogoče opravljati.
ZTuj člen 16, 16/3, 81, 82, 82/3, 84.ZDRS člen 40.
dovoljenje za stalno prebivanje
Temeljni pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji je, da tujec dejansko živi na območju Republike Slovenije in ima svoje bivanje tudi formalno urejeno. Dovoljenje za stalno prebivanje tujca se izda le na podlagi prošnje tujca in ne po uradni dolžnosti.
prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - revizija
Ker bi bil za izpodbijanje relevantnega in v postopku ugotovljenega dejstva, da je v novembru leta 1992 tožnik neupravičeno izostal z dela zaporedoma pet delovnih dni, lahko pomemben samo ta podatek, je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da zahtevani pogoji za dovolitev obnove postopka v revidentovem primeru niso izpolnjeni. Pri predloženih listinah niti ne gre za nova dejstva in nove dokaze (psihično stanje tožnika in nezmožnost opravljanja dela je bila na primer zatrjevana že v predlogu za sodno varstvo z dne 5.1.1993) kot jih zahtevajo določbe 9. točke 421. člena ZPP. Zato bi tožnik moral, glede na svoje navedbe, že v času trajanja postopka predlagati izvedbo dokaza z zdravnikom izvedencem psihiatrom, pa tega ni storil.
invalidnina za telesno okvaro - sodni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - navadno sosporništvo
Iz spisa izhaja, da je pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila samo prvotožena stranka. Ker stranki nista enotni, temveč navadni sospornici, je v sporu vsak sospornik svoja stranka, ki vodi svojo lastno pravdo. To pomeni, da pravdna dejanja ene stranke ne vplivajo na odločitev glede druge stranke, zato je lahko izid pravde za take sospornike različen in je sodba sodišča prve stopnje zoper drugotoženo stranko, ki pritožbe ni vložila, postala pravnomočna. Sodišče druge stopnje zato v zvezi z drugotoženo stranko ni imelo pravne podlage za spremembo sodbe.
ZUP člen 216, 216/1, 249, 252, 252/1, 252/1-1. ZPP (1977) člen 393.
upravni postopek - pravnomočna odločba - dopolnilna odločba - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Po določbi prvega odstavka 216. člena ZUP lahko upravni organ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti izda dopolnilno odločbo, če ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Vendar s tako dopolnilno odločbo ni mogoče dopolnjevati razlogov prejšnje odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Morebiti nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-1. ZPP (1977) člen 393.
izjava volje - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - pisna izjava delavca o prenehanju delovnega razmerja - svobodna in resna
S pisno izjavo delavca, da mu preneha delovno razmerje je bila izražena njegova volja, da želi prenehati delovno razmerje. Z izjavo je nastala pravna posledica kot jo opredeljuje prva točka prvega odstavka 100.člena ZDR. Dejstvo, da se je kasneje premislil, na njeno veljavnost nima nobenega vpliva.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - hujša kršitev delovnih obveznosti
Za ugotovitev, ali je delavec storil hujšo kršitev delovne obveznosti, ni treba ugotoviti, da gre za predmet večje vrednosti, kot to zmotno meni revident, saj glede na vsebino pravilnika očitno zadošča vsako prilaščanje. Ugotovitev vrednosti postane pomembna šele ob izreku disciplinskega ukrepa, ker je za izrek prenehanja delovnega razmerja treba ugotoviti prilaščanje sredstev večje vrednosti (16. točka 88. člena pravilnika), če so izpolnjeni predhodno določeni elementi iz 87. člena pravilnika (mednje sodi tudi povzročanje motenj v razmerah pri opravljanju del oziroma nalog).
zmotna uporaba materialnega prava - prenehanje delovnega razmerja - letni dopust - delovno razmerje pri delodajalcu
Delavcu je prenehalo delovno razmerje zaradi petih dni neopravičenega izostanka z dela, ker se ni dogovoril za izrabo letnega dopusta s pristojnim organom pred tem, ko je izostal z dela z namenom izrabe letnega dopusta.