• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 50
  • >
  • >>
  • 161.
    Sodba II Ips 155/99
    25.11.1999
    STANOVANJSKO PRAVO
    VS04983
    SZ člen 18, 19, 19/1, 20.
    promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami - predkupna pravica najemnika - najemna pogodba za nedoločen čas - cena stanovanja - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe
    V zvezi z načinom ponudbe stanovanja v odkup in njenega sprejema so v 19. členu SZ formalno in natančno določeni pogoji, vendar ne brez razloga, saj gre za pomembna pravna dejanja in je namen predpisane oblike v tem, da se preprečijo kasnejši spori.

    Prva toženka, ki v reviziji navaja, da je drugi toženki prodala stanovanje za enako ceno, bi se nesporazumom lahko izognila, če bi bila v ponudbi zapisala ceno, tako kot predvideva prvi odstavek 19. člena SZ. Tudi dokazovanje o tem, kdaj je tožnica zvedela za kupoprodajno pogodbo med toženima strankama, bi bilo enostavnejše, če bi bila prva toženka ravnala po četrtem odstavku 19. člena SZ takoj ob prodaji stanovanja in ne bi tega storila šele na zahtevo tožnice.
  • 162.
    Sodba II Ips 200/99
    25.11.1999
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS04925
    ZZZDR člen 52, 54.ZOR člen 117, 210, 210/4.
    skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - darilna pogodba - tožba na ugotovitev ničnosti - izpodbojnost - prekluzivni roki - aktivna legitimacija zakonca
    Varnost pravnega prometa narekuje ureditev, ki dovoljuje razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja, vendar tako, da obenem varuje zakonca, ki se s takšnim razpolaganjem ni strinjal. Tožnica je torej aktivno legitimirana, da v skladu z določbo 52. člena ZZZDR izpodbija veljavnost pravnega posla, ki so ga sklenili toženci, ne more pa uveljavljati njegove ničnosti. V členu 54. ZZZDR je uzakonjena prepoved razpolaganja z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne pa razpolaganje s posamezno stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev.
  • 163.
    Sodba U 411/95
    25.11.1999
    PRAVO DRUŽB - UPRAVNI POSTOPEK
    VS13209
    ZGD člen 4, 4/6. ZTr člen 9, 12, 13.ZUP člen 49. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln člen 2.
    ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - lastnost stranke v postopku
    V 6. odst. 4. čl. ZGD predpisana izpolnitev z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti napotuje tudi na druge predpise in se ne nanaša samo na ta zakon.
  • 164.
    Sodba II Ips 555/99
    25.11.1999
    MEDIJSKO PRAVO
    VS04917
    ZJG člen 9, 9/1, 9/3, 13, 14.URS člen 155.
    objava v tisku - pravica do odgovora in popravka - tožba za objavo odgovora - vsebina odgovora in popravka - prepoved povratne veljave pravnih aktov
    Bistvena vsebina popravka in odgovora mora biti navedba dejstev. Vendar zaradi majhnih odstopanj od te zahteve odgovor oz. popravek ni utemeljen.
  • 165.
    Sklep III Ips 94/99
    25.11.1999
    TRANSPORTNO PRAVO
    VS40556
    CIM člen 8, 8-1, 11, 11-1, 12, 12/1-2, 13, 13-4. ZUKZ člen 20.
    mednarodni železniški prevoz blaga - vozni list - zmotna uporaba materialnega prava
    Železniški prevoz opravljen na podlagi voznega lista, ki ni bil izdan po določbah CIM, ni železniški prevoz, opravljen po CIM.

    Prevoznik po železnici je železnica, čeprav je uporabnik prevoza uporabil za prevoz lastne vagone.
  • 166.
    Sodba U 688/95
    25.11.1999
    INVALIDI
    VS13124
    ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1. ZCI člen 1, 1/1.
    status civilnega invalida vojne
    Prometne nesreče, v kateri je tožnik zadobil poškodbe (tudi če je bil v njej udeležen nemški vojak), ni mogoče šteti za vojni dogodek, torej za takšen dogodek, ki bi bil v neposredni povezavi z delovanjem vojskujočih se strani v vojski.
  • 167.
    Sodba U 706/95
    25.11.1999
    DRŽAVLJANSTVO
    VS13140
    ZDRS člen 14, 14/2.
    pridobitev z naturalizacijo - otroci
    Otroci roditelja, državljana RS, pridobijo državljanstvo RS, če ta roditelj zaprosi za državljanstvo in dokaže, da izpolnjuje zakonske pogoje.
  • 168.
    Sodba U 718/95
    25.11.1999
    TUJCI
    VS13138
    ZZT člen 5, 5/2, 6, 6/2.
    delovno dovoljenje - vloga delodajalca - pomanjkljiva dokumentacija o identiteti tujca
    Delodajalec, ki vloži vlogo za zaposlitev tujca, dokazuje, da je oseba, ki jo želi zaposliti, tujec. Za identiteto tujca pa ni dokaz osebno poznanstvo delodajalca in tujca niti osebna izkaznica, ki ji je veljavnost potekla.
  • 169.
    Sodba II Ips 165/99
    25.11.1999
    STANOVANJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VS04987
    SZ člen 117, 117/5, 121, 123, 125.ZDen člen 3, 4, 64, 88, 88/1, 88/2, 88/3.
    privatizacija stanovanj - rok za vložitev zahteve - prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve - denacionalizacija
    Novela 123. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 21/94 v nadaljnjem SZ) je uzakonila nov šestmesečni rok za odkup stanovanj, ki so na podlagi predpisov o podržavljenju, navedenih v 3. in 4.

    členu ZDen, prešla v splošno ljudsko premoženje (2. odstavek 113. člena SZ). Ta rok je bil določen predvsem zaradi zavarovanja pravic vseh tistih upravičencev do privatizacijskega odkupa stanovanj, ki zaradi denacionalizacije svoje zahteve niso mogli podati v prvotnem roku iz 123. člena SZ. Tožnica bi vsekakor mogla svojo zahtevo ponoviti v roku, določenem z novelo 123. člena SZ. Toda upravičenja do odkupa stanovanja ni izgubila zato, ker tega ni storila, saj je pred tem, v okviru prvotnega roka po 123. členu SZ, že podala zahtevo, ki glede na navedeno ni mogla biti zavrnjena, temveč je bilo lahko odločanje o njej le odloženo.
  • 170.
    Sodba III Ips 101/99
    25.11.1999
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS40549
    ZOR člen 10, 103, 957. ZR (1989) člen 72, 72/1. ZDDPO člen 7, 7/2, 7/3, 35. ZDoh člen 14a.
    individualna pogodba o zaposlitvi - bonitete - pogodba o osebnem zavarovanju v korist tretjega - ničnost pogodbe
    Zmotno meni revizija, da so obravnavane pogodbe o osebnem zavarovanju v korist tretjih oseb nične, ker da lahko take pogodbe sklepajo le fizične osebe, ne pa pravne osebe. Ne glede na to, da že sama po sebi nima taka trditev nobenega pravnega razloga, tudi opredelitev pogodbe o življenjskem zavarovanju v korist tretjega in prvega odstavka 957. člena ZOR ne pozna take omejitve. To je razumljivo, saj vendar lahko udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, kot to izhaja iz načela 10. člena ZOR.

    Obravnavane zavarovalne pogodbe niso nemoralne v smislu 103. člena ZOR in tudi niso nične zato, ker premije, ki jih je izplačal prvotoženec drugotoženi zavarovalnici, ne predstavljajo odhodkov po določilu prvega odstavka 72. člena takrat veljavnega Zakona o računovodstvu, kratko ZR). Navedene premije sicer res ne predstavljajo odhodkov po citiranem določilu, saj so odhodki le tisti stroški, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti organizacije ali posledica opravljanja te dejavnosti oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje njenih prihodkov, za kar v danem primeru ne gre. Če je prvotoženec štel izplačane premije za take odhodke, je s tem storil gospodarski prestopek po 14. točki prvega odstavka 92. člena ZR. Taka kršitev sama po sebi ne more predstavljati hkrati tudi že ničnosti pravnih poslov, na katere se sporni odhodki nanašajo. Nepravilna opredelitev odhodkov po že citiranem določilu prvega odstavka 72. člena ZR bi nadalje lahko predstavljala tudi nedopustno zniževanje davčne osnove za odmero davka na dobiček po določilu drugega odstavka 7. člena Zakona o davku na dobiček pravnih oseb. Po določilu tretjega odstavka 7. člena predstavljajo namreč odbitno postavko za navedeni davek le odhodki, kot so opredeljeni v ZR. Nezakonito ugotavljanje davčne osnove predstavlja tudi gospodarski postopek po 35. členu citiranega zakona.
  • 171.
    Sodba II Ips 204/99
    25.11.1999
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS04928
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 211, 216. ZPP (1977) člen 389, 389/2.ZIZ člen 67.
    povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni strah - sekundarni strah - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes tožene stranke za revizijo po plačilu dolga
    Čeprav je stranski intervenient odškodnino že plačal, ima toženka lahko pravni interes za vložitev revizije. V primeru, ko dolžnik plača dolg na podlagi pravnomočne sodbe, pa čeprav gre za dolg iz naslova negmotne škode, 211. in 216. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ni mogoče uporabiti.
  • 172.
    Sodba II Ips 172/99
    25.11.1999
    STANOVANJSKO PRAVO
    VS04991
    SZ člen 53, 53/1-3, 53/3, 53/4, 59, 147, 158, 160.
    odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine - pasivna legitimacija - pravno nasledstvo občin
    Spremenjeni predpisi, to je nov Stanovanjski zakon namesto prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih, niso opravičilo za prenehanje plačevanja najemnine, oziroma prejšnje stanarine. Ta izgovor toženki ne more koristiti. Odpovedi bi se obvarovala, če bi plačevala za uporabo stanovanja enako kot prej vse do sklenitve najemne pogodbe.
  • 173.
    Sodba U 39/99
    24.11.1999
    USTANOVE
    VS13128
    ZU člen 3, 5, 7, 10, 11, 11/3.
    soglasje k aktu o ustanovitvi
    Ustanova pridobi pravno subjektiviteto šele, ko organ, pristojen za ustanove, izda soglasje k aktu o ustanovitvi. Zato pred ustanovitvijo ustanove pravnega prometa ni mogoče opravljati.
  • 174.
    Sodba U 42/98
    24.11.1999
    TUJCI
    VS13127
    ZTuj člen 16, 16/3, 81, 82, 82/3, 84.ZDRS člen 40.
    dovoljenje za stalno prebivanje
    Temeljni pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji je, da tujec dejansko živi na območju Republike Slovenije in ima svoje bivanje tudi formalno urejeno. Dovoljenje za stalno prebivanje tujca se izda le na podlagi prošnje tujca in ne po uradni dolžnosti.
  • 175.
    Sklep VIII Ips 131/99
    23.11.1999
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS30935
    ZPP (1977) člen 421, 421-9.
    prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - revizija
    Ker bi bil za izpodbijanje relevantnega in v postopku ugotovljenega dejstva, da je v novembru leta 1992 tožnik neupravičeno izostal z dela zaporedoma pet delovnih dni, lahko pomemben samo ta podatek, je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da zahtevani pogoji za dovolitev obnove postopka v revidentovem primeru niso izpolnjeni. Pri predloženih listinah niti ne gre za nova dejstva in nove dokaze (psihično stanje tožnika in nezmožnost opravljanja dela je bila na primer zatrjevana že v predlogu za sodno varstvo z dne 5.1.1993) kot jih zahtevajo določbe 9. točke 421. člena ZPP. Zato bi tožnik moral, glede na svoje navedbe, že v času trajanja postopka predlagati izvedbo dokaza z zdravnikom izvedencem psihiatrom, pa tega ni storil.
  • 176.
    Sklep VIII Ips 120/99
    23.11.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS30933
    ZPP (1977) člen 354, 354/2-11, 394, 394/1.
    invalidnina za telesno okvaro - sodni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - navadno sosporništvo
    Iz spisa izhaja, da je pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila samo prvotožena stranka. Ker stranki nista enotni, temveč navadni sospornici, je v sporu vsak sospornik svoja stranka, ki vodi svojo lastno pravdo. To pomeni, da pravdna dejanja ene stranke ne vplivajo na odločitev glede druge stranke, zato je lahko izid pravde za take sospornike različen in je sodba sodišča prve stopnje zoper drugotoženo stranko, ki pritožbe ni vložila, postala pravnomočna. Sodišče druge stopnje zato v zvezi z drugotoženo stranko ni imelo pravne podlage za spremembo sodbe.
  • 177.
    Sodba VIII Ips 126/99
    23.11.1999
    DELOVNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VS30936
    ZUP člen 216, 216/1, 249, 252, 252/1, 252/1-1. ZPP (1977) člen 393.
    upravni postopek - pravnomočna odločba - dopolnilna odločba - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
    Po določbi prvega odstavka 216. člena ZUP lahko upravni organ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti izda dopolnilno odločbo, če ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Vendar s tako dopolnilno odločbo ni mogoče dopolnjevati razlogov prejšnje odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Morebiti nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe.
  • 178.
    Sodba VIII Ips 147/99
    23.11.1999
    DELOVNO PRAVO
    VS31189
    ZDR (1990) člen 100, 100/1-1. ZPP (1977) člen 393.
    izjava volje - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - pisna izjava delavca o prenehanju delovnega razmerja - svobodna in resna
    S pisno izjavo delavca, da mu preneha delovno razmerje je bila izražena njegova volja, da želi prenehati delovno razmerje. Z izjavo je nastala pravna posledica kot jo opredeljuje prva točka prvega odstavka 100.člena ZDR. Dejstvo, da se je kasneje premislil, na njeno veljavnost nima nobenega vpliva.
  • 179.
    Sodba VIII Ips 129/99
    23.11.1999
    DELOVNO PRAVO
    VS30937
    ZTPDR člen 58, 58/3.
    delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - hujša kršitev delovnih obveznosti
    Za ugotovitev, ali je delavec storil hujšo kršitev delovne obveznosti, ni treba ugotoviti, da gre za predmet večje vrednosti, kot to zmotno meni revident, saj glede na vsebino pravilnika očitno zadošča vsako prilaščanje. Ugotovitev vrednosti postane pomembna šele ob izreku disciplinskega ukrepa, ker je za izrek prenehanja delovnega razmerja treba ugotoviti prilaščanje sredstev večje vrednosti (16. točka 88. člena pravilnika), če so izpolnjeni predhodno določeni elementi iz 87. člena pravilnika (mednje sodi tudi povzročanje motenj v razmerah pri opravljanju del oziroma nalog).
  • 180.
    Sklep VIII Ips 134/99
    23.11.1999
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS30938
    ZTPDR člen 31. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
    zmotna uporaba materialnega prava - prenehanje delovnega razmerja - letni dopust - delovno razmerje pri delodajalcu
    Delavcu je prenehalo delovno razmerje zaradi petih dni neopravičenega izostanka z dela, ker se ni dogovoril za izrabo letnega dopusta s pristojnim organom pred tem, ko je izostal z dela z namenom izrabe letnega dopusta.
  • <<
  • <
  • 9
  • od 50
  • >
  • >>