zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kolikor napada vložnica ugotovitve v zvezi z obstojem utemeljenega suma, da naj bi obdolženec storil očitana kazniva dejanja, ko je bila utemeljenost suma ustrezno obrazložena tako ob odreditvi pripora kot tudi ob sedaj napadenem podaljšanju pripora zoper obd. A.M., uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti.
S tem ko prvostopno sodišče ugotavlja okoliščine v zvezi z obtoženčevo osebnostjo tudi na podlagi podatkov iz kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, ni kršen 3.čl. ZKP (načelo domneve nedolžnosti).
Pristojna državna tožilka se je v predlogu za podaljšanje pripora lahko sklicevala, ne da bi jih ponovno navajala, na vse tiste okoliščine, na podlagi katerih je preiskovalni sodnik odredil pripor in je torej zadostovalo, da je v predlogu za podaljšanje pripora navedla, da so pri obdolžencu še vedno podane vse okoliščine, ki so bile podlaga za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ker se te okoliščine v času trajanja pripora niso spremenile.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik obd. D.C. s tem, ko navaja, da obdolženec ni več odvisen od mamil in da bi se sodišče o tem lahko prepričalo s poizvedbo pri Zaporih Koper, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, tega razloga pa v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obstoj ali neobstoj utemeljenega suma je dejansko vprašanje, ki glede na zgoraj citirano določbo ZKP (2.odst. 420.čl.) ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.ZDO člen 157, 157/1, 184, 184/2.
davek od premoženja - odmera davka na podlagi napovedi
Če je bil sporni davek tožnici odmerjen na podlagi podatkov njene napovedi in tožnica niti ne trdi, da bi njena napoved vsebovala podatke, ki bi kazali na to, da tožnica kot lastnica poslovnega prostora ni davčna zavezanka in tudi ne zatrjuje, da bi kdo drug (uživalec) vložil napoved s potrebnimi podatki (1. tč. 156. čl., 1. odst. 157. čl., 2. odst. 184. čl.), ne more uspeti s tožbo.
Z učinkom pravnomočnosti veže sodišče in stranke samo izrek sodbe (333. člen ZPP). Razlogi sodbe in dejanske ugotovitve nimajo učinka pravnomočnosti. Zato ni ovire, da sodišče v nadaljevanju postopka, po razveljavitvi zavrnilnega dela sodbe prve stopnje, ne bi moglo znova in drugače ugotavljati dejstev, o katerih je pri prvem sojenju že zavzelo stališče.
Ker je tožnica postala imetnica stanovanjske pravice, je po uveljavitvi novega Zakona o stanovanjskih razmerjih to tudi ostala, vendar so tudi zanjo glede vsebine te pravice veljala določila novega zakona.
ZUN člen 45h. ZGO člen 36, 36-1, 37, 41.ZUDVGA člen 8, 13, 13/1-8.
enotno dovoljenje za gradnjo avtoceste - razlastitev
Ker se za dokaz po 1. alinei 36. člena ZGO šteje tudi izjava DARS-a, dana v skladu z 8. alineo 1. odst. 13. čl. ZUDVGA, se lahko izda enotno dovoljenje za gradnjo avtocestnega omrežja, četudi razlastitveni postopek za prizadeto zemljišče ni bil končan, ampak zadošča, da je bil uveden.
Ker sta tožnika oziroma toženca starša ene od sodnic in gre za zadevo, ki se nanaša na uporabo hiše in okolice, v kateri živita, bi sojenje lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča, poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo tudi do dvoma v nepristranost sojenja.
ZOro člen 19, 19-3. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS/97 člen 94, 94/1.
dovoljenje za nabavo in posest orožja - neprimerna oseba
Če je upravni organ na podlagi pravnomočne odločbe sodnika za prekrške, s katero je bil prosilec kaznovan za prekršek zoper javni red in mir, ocenil, da je neprimerno, da bi prosilec imel in nosil orožje in da je utemeljeno pričakovati, da bo orožje zlorabil, je navedeno zadostna podlaga za zavrnitev dovoljenja na nabavo orožja (3. alinea 19. čl. ZOro).
tožba na izselitev - pojem stanovanja - pravica stanovanja - prekarij
Sporazum med tožničino materjo in toženkinim možem, ki je umrl leta 1980, je treba presojati kot prekarij, saj sta se sporazumela, da bo imel F. H. z družino služnost stanovanja, ki jo je tedaj opredeljeval paragraf 521. člena Občnega državljanskega zakonika (ODZ) kot pravico rabiti za svoje potrebe hišne dele, pripravne za stanovanje. Ker pa je bila ta služnost omejena do zgraditve lastnega stanovanja, je bila nepravilna služnost ali prekarij.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina - uporabnina
Toženka, ki trdi, da je pridobila stanovanjsko pravico na enodružinski stanovanjski hiši, se mora zavedati, da se za to plačuje stanarina oz. po uveljavitvi Stanovanjskega zakona najemnina lastniku stanovanja. Zato mora toženka, ki je tožniku onemogočila uporabo vseh prostorov v hiši, tožniku plačati izgubljeno korist, ki sta jo nižji sodišči ugotovili s pomočjo izvedenca. Podlaga za plačilo je v 219. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.
ZDen člen 15, 15/2, 16, 88.ZLPP člen 9, 9/1, 11, 12, 13, 14, 15.
upravičenec do denacionalizacije - zavezanec za vrnitev premoženja - lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
ZDen določa, da smejo upravičenci zahtevati vrnitev premoženja od zavezanca. Ker je bila v uradnih evidencah prvotožena stranka imetnica pravice uporabe, bi morala upravičenca uporabiti vsa pravna sredstva, ki so predvidena v ZDen in v drugih zakonih. Zato bi morala zavarovati svoje pravice in po določilu ZLPP zahtevati zavarovanje za parcelo št. 903/1 k.o... Ker tega nista storila, jima pojasnjevanje v pravdnem postopku o tem, kako bi moral po njunem teči upravni postopek in postopek lastninskega preoblikovanja, ne pomaga in ne more privesti do rezultata, ki ga želita.
ZD (1965) člen 33, 34, 35, 51, 57, 60. ZDKZ člen 15.
dednopravni spor - dedovanje zaščitene kmetije - nujni dediči - izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine - vračunavanje daril - določitev vrednosti daril - dedna odpravljenost
Spor o tem, ali je določen dedič dedno odpravljen, je dednopravne narave, ker se presoja o tem, ali je kdo dedič, kolikšen je njegov zakoniti oziroma nujni delež, kolikšna je vrednost zapuščine in ali in v kakšni vrednosti brezplačna naklonila je prejel od zapustnika, opravi po dednopravnih predpisih.
Kakšna naklonila zapustnika se lahko upoštevajo, urejajo določbe ZD (1965) v poglavju o izračunanju nujnega deleža in razpoložljivega dela, zmanjšanju oporočnih razpolaganj in vrnitvi daril, to je v 33. in naslednjih členih ZD. V dedni delež se tako lahko vračuna le tisto zapustnikovo premoženje, ki ga je možno upoštevati kot zapuščino oziroma kot podlago za ugotovitev vrednosti zapuščine.
Koristi od darovanih nepremičnin do zapustničine smrti se v dedni delež ne vračunavajo.
Kar vse s strani zapustnice ni bilo dedičem darovano oziroma brezplačno naklonjeno, ni mogoče vračunati v dedni delež oziroma ugovarjati v dedni odpravek dediča.
Izpovedba stranke je dokazno sredstvo ter bi lahko pomenila opustitev zaslišanja (ob dejstvu, da je bila druga toženka povabljena na narok zaradi zaslišanja) le bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena v zvezi z 264. in naslednjimi členi ZPP, če bi bila podana vzročna zveza med domnevno kršitvijo in pravilnostjo odločitve. Iz podatkov zapisnika z zadnjega naroka 13.10.1997 pa izhaja, da se je druga toženka kot stranka izjavila o predhodni izpovedbi prvega toženca in da je v nadaljevanju podala pojasnila o okoliščinah spora, kar je sodišče tudi zapisalo. Predvsem pa izhaja iz razlogov sodb sodišč nižjih stopenj, da sta z revidentkino "izjavo" na zadnjem naroku ravnali kot z izpovedjo in jo upoštevali. Čim pa je stanje tako, da je svojo izjavo mogla podati in da sta jo sodišči ocenili in upoštevali kot izpoved, zatrjevana kršitev postopka ni mogla biti zagrešena.
ZPP (1977) člen 9, 354, 354/2-7, 387.ZZZDR člen 92, 103, 123, 123/1, 129.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - ugotovitev očetovstva - dolžnost staršev preživljati otroka - višina preživnine - potrebe upravičenca do preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - prepoved zlorabe pravic
Sodišče prve stopnje je dalo tožencu številne možnosti, da se udeleži narokov in poda svojo izpoved, torej možnost obravnavanja pred sodiščem in da zato ni podana v reviziji zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Zgoraj navedene ugotovitve same po sebi ilustrirajo vzroke za številčnost in rezultate narokov ter so revidentovi očitki na račun postopanja sodišča ne le nekorektni, pač pa tudi v nasprotju z določilom 9. člena ZPP, ki zavezuje stranke, da pošteno uporabljajo procesne pravice.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - bistveno povečana vrednost nepremičnine - izbira upravičenca pri obliki denacionalizacije
ZDen upravnemu organu ne daje pooblastila, da zavrne zahtevek za denacionalizacijo nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju povečala, če ne pride do poravnave med zavezancem in upravičencem oz. če zahtevek v smislu 25. čl. ZDen, samo po mnenju upravnega organa, ni pravilno oblikovan.