zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine - nastanek zavarovalnega primera
Obveznost tožene stranke, da mora tožeči stranki povrniti zatrjevano škodo na podlagi sklenjene pogodbe o avtomobilskem kasko zavarovanju, bi lahko obstajala le v primeru, če bi tožeča stranka dokazala, da je prišlo do nastanka škode v času veljavnosti sklenjene zavarovalne pogodbe (tedaj po 3.11.1992). Tega pa tožeča stranka ni uspela dokazati. Zato je odločitev o zavrnitvi njenega zahtevka materialnopravno pravilna.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04539
ZZZDR člen 51.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - sosporniki - nujno sosporništvo - solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki
V sporu o skupnem premoženju prejšnjih zakoncev je v primeru, če gre za tožbo na priznanje deleža na nepremičnini, katere solastnik je toženčev oče, treba tožiti prejšnjega zakonca in očeta kot nujna sospornika.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - kdo odgovarja za škodo - povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - skaženost - primarni in sekundarni strah - višina denarne odškodnine
Sodišče sme odmeriti odškodnino zaradi sekundarnega strahu (zaskrbljenosti za izid zdravljenja), kadar je ta take stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši duševno ravnovesje oškodovanca do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti
Dejstvo, da je bila pogodba, v kateri je med drugim tudi določba o dogovorjeni krajevni pristojnosti, priložena izvršilnemu predlogu, ne zadošča za odločitev o krajevni pristojnosti dogovorjenega sodišča, saj je mogoče sporazum o krajevni pristojnosti upoštevati le ob aktivnem ravnanju pravdnih strank, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
Če pritožbene navedbe o solastnini parcele niso podprte z nobenimi dokazi, pritožniki ne morejo uspeti z ugovorom o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju.
carinska osnova - poznejše obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin
Carinarnica lahko sama ugotovi carinsko osnovo, če glede na okoliščine uvoza meni, da vrednost blaga, navedena v fakturi, ne ustreza dogovorjeni ceni.
Pri ugotavljanju carinske osnove po 1. odst. 37. čl. CZ se upoštevajo vse dejanske okoliščine o stanju vozila, ki vplivajo na njegovo vrednost. Kot pomoč pri ugotavljanju carinske osnove na tej podlagi pa organ lahko uporabi tudi katalog o cenah osebnih avtomobilov države izvoznice.
Res je sicer, da ima odločitev o dajatvenem zahtevku, ki v izreku ne vsebuje tudi odločitve o predhodnem vprašanju, za posledico, da nasprotne ugotovitvene tožbe ni mogoče zavreči, ker ne gre za pravnomočno razsojeno stvar. Toda če obe pravni posledici izhajata iz enega življenjskega dogodka, ima dokazna ocena v dokaznem postopku po tožbi in nasprotni tožbi, ki se vodi skupaj, lahko le en pomen: ali ta dogodek obstoji ali pa ne.
prodaja - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve
Določbe ZOR so sicer začele veljati po sklenitvi prodajne pogodbe, vendar pa so enako pravilo o sočasni spolnitvi poznala tudi prejšnja pravna pravila (pravno pravilo par. 1052 ODZ), ki so se uporabljala v času, ko je bil sklenjen pravni posel.
Ugovor tožene stranke o neizpolnjeni pogodbi (exceptio non adimpleti contractus) sta tedaj obe sodišči utemeljeno upoštevali, pri čemer, zaradi izrecne izjave tožeče stranke, da svoje obveznosti sploh ni pripravljena izpolniti, v sodbenem izreku ni bilo potrebno izreči, da mora toženka izpolniti svojo obveznost (plačati dogovorjeno kupnino) samo, če bo svojo obveznost (izročitev nepremičnine, ki je bila predmet prodaje) izpolnil tudi tožnik (drugi odstavek 122. člena ZOR). Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki od tožene stranke terja izpolnitev dogovorjene obveznosti, sama pa svoje obveznosti sploh ni pripravljena izpolniti, je bil zato materialnopravno pravilno zavrnjen.
ZG člen 47, 47/4. ZKZ (1979) člen 26, 28. ZPP (1977) člen 282, 282/1.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - uveljavitev predkupne pravice - tožba na sklenitev kupne pogodbe - rok za vložitev tožbe
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno navedli, da sta vsebovala 26. in 28. člen tedanjega ZKZ, v zvezi s četrtim odstavkom 47. člena Zakona o gozdovih (ZG, Ur.l. RS, št. 30/93) prekluzivna roka materialnega prava tridesetih dni za vložitev ponudbe za odkup ponujene parcele in nato za vložitev tožbe. Ker sta ugotovili, da se je rok za uveljavitev prednostne pravice iztekel 8.8.1996, je tedaj začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, ki je potekel 8.9.1996. Dotlej bi bil moral tožnik vložiti tožbo, če bi želel s pomočjo sodišča uveljaviti svojo pravico do sklenitve kupoprodajne pogodbe.
Posojilojemalec mora na podlagi določb 557. do 566. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), vrniti enak znesek denarja, kot si ga je izposodil.
prodaja - odgovornost za stvarne napake - skrite napake - odprava napake in povrnitev škode
Pomanjkanje olja v menjalniku vozila, ki ga kupec z običajnim pregledom pri prevzemu vozila ni mogel opaziti in, ki ga glede na prevoženih le 18.000 km tudi ni mogel pričakovati, predstavlja skrito napako, ki se je kot posledica odtoka olja iz menjalnika (do česar je prišlo bodisi zaradi prevrnitve vozila ob karambolu na streho ali pa ob toženčevi zamenjavi desne polosovine oziroma sprednjih desnih vilic pred izročitvijo vozila) manifestirala že po nekaj dneh vožnje po nakupu vozila v obliki blokiranja menjalnika in njegovi poškodbi.
Utemeljen je tožbeni zahtevek tožnikov, s katerim sta zahtevala plačilo (nujnih) stroškov popravila (kar predstavlja obliko odprave napake v smislu 1. točke 1. odstavka 488. člena ZOR).
Obličnost pogodb, ki jih je tožeča stranka sklepala za toženo stranko, je bila med strankama spora dogovorjena v dokazne namene zaradi urejanja njunih medsebojnih razmerij, ne pa (morda) zaradi veljavnosti pogodb, ki jih je tožeča stranka sklepala v imenu in za račun tožene stranke, v katerih torej sama sploh ni bila pogodbena stranka.
ZPP-77 člen 9, 354, 354/1, 354/2, 385, 385/1-2, 496a.
načelo proste presoje dokazov - pritožba - nova dejstva in novi dokazi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - revizija - razlogi za revizijo
Ravnanje sodišča v nasprotju z 8. členom ZPP je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (primerjaj: 2. odstavek 354. člena ZPP). Niti v pritožbi niti v reviziji pa tožena stranka ni povedala, katerega dokaza sodišče prve stopnje pri ugotavljanju odločilnih dejstev ni presodilo samega zase in nato še v primerjavi z drugimi dokazi. To pa bi morala storiti že v pritožbi. Šele v takšnem primeru, če s pritožbo ne bi uspela, bi lahko neocenitev določenega dokaza samega zase in v primerjavi z drugimi dokazi, ki bi lahko vplivala na ugotavljanje za odločitev v sporu pomembnih dejstev, uveljavljala z revizijo kot relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka tudi na drugi stopnji (glej: 2. točka 1. odstavka 385. člena ZPP).
zapuščinski postopek - določitev krajevno pristojnega sodišča po VS RS
Dedinji imata stalno prebivališče v P. Zapuščina je po njunih navedbah le denar na računu v švicarski banki. Edina navezna okoliščina za krajevno pristojnost sodišča je torej prebivališče dedinj. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 177. člena Zakona o dedovanju določilo kot pristojno sodišče za izvedbo zapuščinskega postopka Okrajno sodišče v Ljubljani.
ZPP (1977) člen 224, 224/1, 354, 354/2-13, 373, 373-2.
absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka (člen 354/2-13 ZPP) - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe prve stopnje - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja - načelo neposrednosti
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku poleg pregleda listinskih dokazov zaslišalo tudi obe pravdni stranki. Ker je tako neposredno izvajalo dokaze in jih vrednotilo, sodišče druge stopnje na interni seji ne bi smelo spremeniti sodbe. Ker je to kljub vsemu storilo in je le pavšalno pregledalo listine brez pojasnil pravdnih strank, je po svoje interpretiralo njihovo vsebino in ni pojasnilo odločilnih dejstev v zvezi z njimi. S tem je podana kršitev po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
odškodnina - odškodnina v denarju - procesna sposobnost in zakonski zastopnik
Temelj za uveljavljanje izplačila odškodnine v denarju je odločba upravnega organa o zahtevku denacionalizacijskega upravičenca z določitvijo odškodnine po 2. odstavku 42. člena ali 2. odstavku 43. člena ZDen. Šele na podlagi take odločbe lahko Ministrstvo za finance RS uvede postopek in odloči o zahtevku upravičenca za izplačilo odškodnine v denarju in določi način izplačila glede na obseg sredstev in željo upravičenca.
Upravičencu, ki že ima v lasti in posesti z denacionalizacijskim zahtevkom zahtevano nepremičnino, ni možna vrnitev v naravi, vrnitev v obliki nadomestne nepremičnine kot odškodnine, niti druga vrsta odškodnine iz prvih odstavkov 42. člena ZDen, ker nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest. Prav zato mu gre le odškodnina, ki jo določa 6. odstavek 42. člena ZDen ob uporabi 1. odstavka 6. člena ZDen. Po splošnih odškodninskih predpisih je tako odškodnina v višini valorizirane kupnine v obveznicah.