premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Ker je ugotovljeno, da se je tožnica polno angažirala v svoji službi in zaslužila celo več kot toženec, da je poleg tega v celoti skrbela za dom in pomagala drugim ter korist od tega delila s tožencem, ne more biti njen delež na novi hiši manjši zaradi tega, ker je gradil in s svojim dohodkom financiral gradnjo toženec sam.
ZTuj člen 6, 7, 12.URS člen 13. ZUS (1977) člen 30, 30/1-2, 61. ZUS člen 94.
zavrnitev izdaje vizuma
Tujec, ki nima pravno urejenega statusa v Republiki Sloveniji, nima pravno varovane pravice do izdaje delovnega vizuma, ki velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje in za neomejeno število potovanj.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - posebno premoženje - premoženje zakonca, pridobljeno po razpadu življenjske skupnosti
V času po dejanskem prenehanju zakonske skupnosti pridobljeno premoženje lahko predstavlja izključno premoženje enega od zakoncev, vendar ob jasnem dejanskem izhodišču, da ga je ta zakonec ustvaril z lastnim delom in lastnim denarjem.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - zakoniti dediči
Da bi življenjska skupnost med moškim in žensko prerasla v z zakonsko zvezo izenačeno življenjsko skupnostjo, mora obstajati med partnerjema notranja povezanost, ki ne temelji le na moralni in duhovni, temveč tudi na seksualni vezanosti (kar sicer ne pomeni nujnosti spolnih odnosov, pomeni pa nujnost iz spolne privlačnosti izvirajočega čustvovanja).
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine
Vzpenjanje na vitrino v trgovini, čeprav samo 60 cm od tal, je lahko nevarna dejavnost ob večji frekventnosti kupcev in nepredvidljivem postavljanju nakupovalnih vozičkov. Podana je možnost padca ob sestopanju zaradi nepredvidljive ovire.
Okvare organizma, nastale kot posledica poškodb pri raznih delih v nemških taboriščih ni šteti kot posledice sovražnega dejanja ali vojnega dogodka, čeprav je bil tožnik kot otrok odpeljan v izseljeništvo, kjer je moral po ukazih vodje taborišča opravljati razna dela.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odškodnino za prestani strah dosodi sodišče, če ugotovi tak poseg v duševno ravnovesje oškodovanca, da je bilo to bistveno porušeno in terja denarno satisfakcijo. Pri tem upošteva način in intenzivnost doživljanja poškodbe na oškodovančevo duševno ravnovesje, kakor tudi vpliv objektivno izkazane negotovosti za izid zdravljenja na oškodovanca, in časovne meje obeh elementov.
upravičenci do denacionalizacije - temelj podržavljenja
Upravni organ je v svoji odločbi navedel kot akt podržavljenja v predmetni zadevi tako odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v Kamniku z dne 12.12.1947, kot Odlok Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 20.5.1948 in s tem kot zakonsko podlago Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji oz. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. V celotni obrazložitvi pa ni več besede o odločbi Okrajne komisije za agrarno reformo v Kamniku in ni obrazloženo, zakaj tožena stranka te odločbe v celoti ali v določenem delu ne upošteva.
Ker je stvarna služnost pravica lastnika določenega - gospodujočega - zemljišča, ki je hkrati breme lastnika drugega - služnega -
zemljišča, lahko služnost ustanovi oziroma pridobi le oseba, ki je v določenem razmerju glede stvari. Če je služnost ustanovljena s pogodbo, sta lahko pogodbenika takega razmerja praviloma le lastnika gospodujočega oziroma služečega zemljišča. Pri priposestvovanju kot načinu pridobitve služnostne pravice zaradi dvajsetletnega nemotenega izvrševanja upravičenosti, ki jih daje stvarna služnost, morajo biti glede subjektov (lastnikov prizadetih zemljišč) in objektov (gospodujočega oziroma služečega zemljišča) podane v bistvenem enake predpostavke, kot se terjajo glede teh elementov pri pogodbeni ustanovitvi služnostne pravice. To pomeni, da lahko služnostno pravico priposestvuje le imetnik nepremičnine, ki dejansko uporablja nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini služnostne pravice (tretji odstavek 70. člena ZTLR) oziroma tudi v primeru, kadar tako posest izvajajo zanj drugi iz naslova delovnega ali podobnega razmerja ali v gospodinjstvu (argumentum a contrario - 71. člen ZTLR).
Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Prav tako pa pomenijo razširitev služnosti na novo vpeljane vožnje z osebnimi vozili za zadovoljevanje osebnih potreb. Take vožnje je mogoče oceniti za širjenje služnostne pravice, ki ni dovoljeno (prvi odstavek 50. člena). Sicer res ni mogoče omejevati služnostne pravice vožnje samo na določene vrste vozil, že zaradi razvojnih sprememb, pri čemer pa je odločilno, da obseg služnosti oziroma bremena služnega zemljišča ni povečan.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - nadomestna nepremičnina - sporazum
Upravni organ prve stopnje v postopku ni ugotavljal vrednosti podržavljenega premoženja po določilu 1. odst. 44. čl. ZDen in morebitnih odškodnin, danih ob podržavljenju ali kasneje. Glede na to ni možna primerjava vrednosti podržavljenih in nadomestnih zemljišč oz. določitve njihovega ustreznega obsega.
ZSZ(1984) člen 15, 15/2. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - stavbno zemljišče - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - revizija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog
Pravica uporabe funkcionalnega zemljišča gre lastniku stavbe, ki na zemljišču stoji.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Ugotovljeno je bilo, da je tožnik vozil pod tako visokim vplivom alkohola, da je bil glede na mednarodne znanstveno utemeljene normative absolutno nesposoben za varno vožnjo. Vozniku avtobusa je utemeljeno mogoče očitati, da je zapeljal z neprednostne ceste na prednostno, ko prometna situacija ni zagotavljala vključitve v promet na prednostni cesti brez tveganja. Očitno je torej, da sta oba udeleženca trčenja kršila cestnoprometne predpise o varni vožnji.
upravičenci do denacionalizacije - člen 3/29 ZDen - nadomestno zemljišče
Ustreznost nadomestnih zemljišč v konkretnem primeru je podana, če so za 78% več vredna ta zemljišča, kot so bila vredna podržavljena zemljišča. Sicer je pravilno stališče, da je ustrezno tisto zemljišče, ki po vrednosti dosega 70% vrednosti podržavljenega zemljišča ob analogni uporabi 2. odstavka 90. člena ZDen.
V 2. odstavku 71. člena ZDen je določeno, da se za odločanje o stroških postopka uporabljajo predpisi, ki se uporabljajo pred organom za denacionalizacijo. V konkretnem primeru to pomeni, da je potrebno o stroških postopka odločiti v skladu z določili ZPP.
zamudne obresti - višina obrestne mere zamudnih obresti - določenost obrestnega dela tožbenega zahtevka
Izraz "zakonite zamudne obresti" s slovenističnega stališča sicer ni ustrezen, toda v sodni praksi označuje zamudne obresti po obrestni meri, ki je za posamezno časovno obdobje določena z zakonom, pa najsi gre za ZOR ali za poseben zakon o obrestni meri zamudnih obresti.
Temeljni namen delegacije pristojnosti po 68. členu ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Gre tedaj za postopek, ki se bo lažje opravil pred drugim sodiščem in ne drugim sodnikom. Razlogi za delegacijo po 68. členu ZPP se tedaj nanašajo na celotno sodišče in ne na posameznega sodnika.
Vsak sodnik se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti (37. člen Zakona o sodniški službi, Uradni list RS, št. 19/94..
24/98 v nadaljevanju ZSS). Tudi z nevestnim delom in z neutemeljenim zavlačevanjem postopka lahko sodnik prekrši navedeno zakonsko določbo. Proti sodniku, ki krši sodniške dolžnosti oziroma neredno opravlja sodniško službo, je mogoče uvesti disciplinski postopek (80. in 81. člen ZSS).