ZOR člen 12, 61.ZD člen 46, 46/1. ZPP (1977) člen 8, 385, 385/3.
dedni dogovor - zmota - pasivna legitimacija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Kršitve po 8. členu ZPP tožnika utemeljujeta le z drugačno dokazno oceno od tiste, ki jo sama sprejemata. Dokazna ocena pa sodi v ugotavljanje dejanskega stanja, ki ni revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP).
Upravni organ prve stopnje in tožena stranka sta ugotovila, da so bile predmetne nepremičnine podržavljene na podlagi Odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (Ur.l. SRS, št. 10/80) iz Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.l. SRS, št. 19/76). Niti zakon niti odlok nista navedena med predpisi v 3. čl. ZDen, prav tako pa sta predpisa, ki sta bila sprejeta po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963. Osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po navedenem odloku oz.
zakonu, niso upravičenci do denacionalizacije v smislu določb ZDen.
V sporu, ki je bil začet po odreditvi stečajnega senata, je ugotavljanje obstoja terjatve vezano na pravni temelj, ki izvira iz delovnega razmerja. Plačilo odpravnine trajno presežnim delavcem, ki je predmet spora, določa zakon o delovnih razmerjih v 36. f členu (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) kot pravico iz delovnega razmerja. Za odločanje o takem sporu pa je po določbi 2. točke 4. člena ZDSS določena stvarna pristojnost specializiranega - delovnega sodišča.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - denacionalizacije stavbnih zemljišč
Pravnim naslednikom razlaščenca, ki imajo sedaj pravico uporabe na podržavljenem stavbnem zemljišču 31. člen ZDen ne dovoljuje lastninjenja in je lastninjenje tovrstnih primerov urejeno s posebnim zakonom.
menjava nepremičnin - causa menjalne pogodbe - lastninska pravica - pridobitev na podlagi pravnega posla - ustna pogodba - obličnost - konvalidacija - zakonita posest
Kavza menjalne pogodbe je torej prenos lastninske pravice na drugega sopogodbenika oz. menjava lastninske pravice na zamenjanih stvareh. Stranki menjalne pogodbe sta v enakem položaju kot prodajalec prodajne pogodbe. Menjalna pogodba je vsebinsko pogodba, ki je sestavljena iz dveh prodajnih pogodb.
Pogodba o menjavi uživanja in menjalna pogodba sta različni pogodbi. Pri prvi zadošča zamenjava posesti in užitek zamenjane nepremičnine (vsebinsko je to lahko tudi zakupna pogodba, pogodba o užitku ali druga neimenovana pogodba), pri drugi pa, mora biti dogovorjen tudi prenos lastninske pravice.
privatizacija stanovanj - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - sklenitev prodajne pogodbe - rok za vložitev tožbe - izpodbojnost - ničnost - aktivna legitimacija
Upravičenec lahko v primeru, ko je zavezanec prodal stanovanje komu, ki ni upravičenec, zahteva razveljavitev te pogodbe le tedaj, če obenem zahteva tudi sklenitev pogodbe z njim (glej pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 22. in 23.6.1993, Poročilo o sodno praksi VS RS št. I/93, str. 28). Pogodba med zavezancem in tistim, ki ni upravičenec, je namreč le izpodbojna in ne nična.
odškodnina - nemožnost uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila
Zakon daje denacionalizacijskemu upravičencu, ki v postopku uspe, upravičenje za nazaj. Zato je potrebno izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen. Če se je denacionalizacijski upravičenec poslužil zakonske možnosti, da prepreči začeta adaptacijska dela na nepremičnini, za katero je vložil zahtevo za denacionalizacijo, potem to ne more iti v njegovo škodo. Zato ni odločilno stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v času ogleda in ki naj bi bilo nespremenjeno od prekinitve adaptacije.
Pravno nepomemben je zato tudi na tej okoliščini temelječi zaključek o nemožnosti oddaje takega prostora v najem.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - sklenitev pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - načelo proste presoje dokazov
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dednopravna pogodba, pri kateri oba pogodbenika pridobita koristi, vendar ob istočasno prevzetih obveznostih (117. člen Zakona o dedovanju). Gre za odplačno pogodbo, s katero preživljalec prevzema obveznost, da bo do smrti preživljal preživljanca, ta pa mu - z odložitvijo do svoje smrti - prepušča v last svoje nepremičnine. Gre za tvegano pogodbo, zato problem nesorazmernosti ni pravno odločilen.
Nadzor nad hišnim priporom naj bi opravljali ravno policisti, glede katerih je izkazano, da je obdolženi z njimi že imel konflikte in tako možnost ponovitvenega dejanja ni moč preprečiti na drug način kot s priporom - posegom v obdolženčevo pravico do svobode.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3/14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
V ravnanju obs. B.R., opisanem v izreku pravnomočne sodbe, niso podani znaki kaznivega dejanja po 14.tč. 3.čl. ZKLD, saj ni konkretizirano, da naj bi ilegalec, ki mu je obsojenec služil za zvezo, pobegnil pred oblastmi, niti da naj bi bil cilj tega neznanega ilegalca dejanje, opisano v 2.čl. ZKLD.
zastaranje - zastaranje pregona prekrška - kraj storitve prekrška v cestnem prometu - postopek o prekršku - izločitev uradne osebe - izločitev policista, ki je odkril prekršek - dovoljenost zahteve za sodno varstvo
Zagovornica je pritožbo zoper prvostopno odločbo o prekršku vložila 8.7.1997, Senat za prekrške Republike Slovenije pa je o tej pritožbi odločal na seji 25.5.1998, tako da je poteklo do odločitve na drugi stopnji manj kot eno leto, zato o kršitvi 1.odst. 55.čl. ZP, ne glede na čas vročitve odločbe druge stopnje, ni mogoče govoriti, saj je odločba o prekršku postala pravnomočna že z dnem odločitve o pritožbi.
Ob ugotovljeni zavrnitvi preizkusa z alkotestom je povsem brez pomena, kje je kaznovani to storil, glede na to, da je potrebno dogodek, sestavljen iz treh prekrškov, obravnavati kot celoto.
Glede na to, da sta policista zahtevala preizkus z alkotestom takoj zatem, ko je kaznovani na javni cesti storil prekršek, je povsem brez pomena, kje je kaznovani svoje vozilo ustavil in ga zapustil.
Dejstvo, da sta bila policista, ki sta odkrila prekršek, zaslišana kot priči, nista sodelovala kot uradni osebi v postopku o prekršku v smislu 1.tč. 1.odst. 186.čl. ZP (uradni osebi) ampak kot priči v smislu 122.čl. ZP.
Ker določeni posamezni kazni za prej navedena prekrška ne presegata zneska 100.000,00 SIT ob času vložitve zahteve za sodno varstvo dne 22.7.1998, je bilo zahtevo za sodno varstvo v tem delu s sklepom zavreči, ker po zakonu ni dovoljena.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah.
Plačilo denarnih kazni, izrečenih v postopku zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa, ni težko popravljiva škoda, ki bi bila podlaga za odložitev izvršbe (1. odstavek 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS, 1. odst. 286. in 1. odst. 288. čl. ZUP).
V postopku izdaje začasne odredbe sodišče presoja le pogoje za njeno izdajo. Če pogoj težko popravljive škode ni verjetno izkazan, drugih pogojev sodišče niti ni več dolžno presojati (2. odst. 30. čl. ZUS). Sicer pa se pri izvršitvi inšpekcijskih odločb javna korist praviloma predpostavlja.
Tožnik je uspel s tožbenim zahtevkom na vrnitev posojila z upoštevanjem valutne klavzule. Kasnejša sprememba tečaja tuje valute v času po tem, ko je svojo terjatev že preračunal v tolarje, pa ga ne upravičuje do ponovne uporabe valutne klavzule.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - delo v rudniku kot nevarna dejavnost - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah
Delo v rudniku je nevarno. Tožnik se je ponesrečil, ko je skušal pritrditi kabel, da bi s tem omogočil nemoteno obratovanje kombajna. To je storil, ko se kombajn še ni premikal. Varnostna razdalja deset metrov je določena tedaj, ko se kombajn premika. Zato tožnik ni prekršil pravila o varnem odmiku od stroja, njegovo delo pa je bilo potrebno in v sklopu njegovih delovnih nalog. Pri tem je prišlo do nepričakovanega dogodka, ko je stroj naletel na prikriti talni lok in ga vrgel v tožnika. To je bilo v okviru nevarnosti obratovanja, za katero odgovarja tožena stranka kot imetnik nevarnega obrata.