ZTPDR člen 24, 24/5, 24/6. ZDR (1990) člen 49, 49/1, 106, 106/2, 106/2-4.
delo preko polnega delovnega časa - delovno razmerje pri delodajalcu - delovni čas - pravica do plačila
Za plačilo dela daljšega od polnega delovnega časa so dani pogoji, če je o tem sprejel sklep pristojni organ (4. alinea drugega odstavka 106. člena ZDR) in če so za to bili dani pogoji, ki so določeni v državnih in tudi mednarodnih pravnih normah in ki v izjemnih primerih dovoljujejo delo daljše od polnega delovnega časa.
Po določbi 210. člena ZOR delavec lahko uspešno zahteva plačilo za delo, ki je daljše od polnega delovnega časa, če je na eni strani dokazana obogatitev, na drugi prikrajšanje.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 91. ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 200.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonita uvrstitev delavca med presežne delavce - denarna odškodnina - negmotna škoda
S svojimi določbami je KP delavcu samo olajšala dokazovanje odškodninskega (civilnega) delikta. V odškodninskih sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, je pogost problem dokazovanja odgovornosti, saj često ni mogoče dokazati, da je delodajalec pri svojem, sicer nezakonitem odločanju zavestno ravnal zoper predpise. Zaradi tega ni možno ugotoviti odgovornosti na strani delodajalca in ker je odškodninska odgovornost vezana na kumulativno izpolnjevanje zahtevanih pogojev - nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza, odgovornost - odškodninske odgovornosti ni. KP pa je smiselno določila, da odgovornost delodajalca obstaja, če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da so bile v postopku ugotavljanja presežnih delavcev storjene bistvene kršitve postopka in bistveno kršene delavčeve pravice. Zato je tudi možno zahtevati, v primerih nezakonitih odločitev delodajalca v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, povrnitev nematerialne škode zaradi psihičnih bolečin, vendar pod pogojem, da je ugotovljena škoda in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem.
KZ člen 303, 303/1. ZVGLD člen 21, 64. Pravilnik o organizaciji gojitveno - čuvajske službe ter o programu in načinu opravljanja izpitov za lovskega čuvaja člen 6, 8.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - lovski čuvaj kot uradna oseba - pooblastila lovskega čuvaja - pooblastila lovskega čuvaja na javni cesti
Javna cesta je izvzeta iz lovišča le glede upravljanja, ne pa tudi glede varstva, gojitve in lova divjadi ter prepovedi, ki so s tem povezane in da v konkretnem primeru lovski čuvaj - oškodovanec ni obravnaval obsojenca kot voznika motornega vozila, temveč kot domnevnega kršitelja predpisov o lovu.
Lovski čuvaj ima med drugim tudi pooblastila za ugotavljanje identitete vsakogar, ki se mudi v lovišču z očitnim namenom, da bo lovil (6.čl. pravilnika).
ZDRS člen 10, 13, 27, 27/1.URS člen 5, 5/1.ZUP člen 209.
pridobitev z naturalizacijo - koristi države
Pri osebah slovenske narodnosti je treba določbo 13. člena ZDRS (da "lahko pridobi državljanstvo RS oseba, ki je že stara 18 let, če ta koristi državi zaradi", med drugim "nacionalnih ali podrobnih razlogov") uporabljati v neposredni povezavi s 1. odst. 5. člena URS. Zato se po mnenju sodišča nacionalni interes za podelitev državljanstva prosilcem slovenske narodnosti predpostavlja. Za morebitno negativno mnenje po 13. čl. ZDRS pa bi morali na strani tožnika obstajati taki razlogi, ki bi ga kljub obstoju nacionalnega razloga napravili za neprimernega za pridobitev državljanstva RS. Neobrazloženo negativno mnenje zato ne more biti podlaga za ugotavljanje pogoja, ki temelji na nacionalnem razlogu.
izločitev izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zaradi tega, ker je bil za izvedenca medicinske stroke v tej zadevi postavljen zdravnik - patolog dr. S.K., ki je zaposlen v Splošni bolnišnici M., v kateri je B.M. zaradi posledice nesreče umrl, ni podana zatrjevana kršitev določbe 2.odst. 251.čl. ZKP.
Vprašanje pravilne ugotovitve obsojenkinih premoženjskih in družinskih razmer zahteva postavlja kot vprašanje pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, iz že navedenega razloga tega ni moč upoštevati (2.odst. 420.čl. ZKP).
Vprašanje primernosti kazni, v kolikor z njenim izrekom ni bil kršen kazenski zakon, prav tako ni razlog, iz katerega je moč vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
lastninsko preoblikovanje podjetja - zavarovanje pravic bivših lastnikov - predlog za izdajo začasne odredbe
Z začasno odredbo je mogoče začasno urediti le pravno razmerje, ki Se nanaša na predmetni upravni spor. Z začasno odredbo ni mogoče začasno urediti razmerja, na katerega se nanaša odločba Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo o soglasju za vpis v sodni register, saj je bilo lastninsko preoblikovanje podjetja končano z vpisom v sodni register.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - vrednotenje lastninskega deleža
Pri vrednotenju lastninskih deležev v postopku zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka v tej obliki je treba uporabiti enaka merila oz. isto metodologijo vrednotenja, kot jo določa ZLPP za ugotovitev družbenega kapitala v podjetju.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - nepopolna vloga
Če stranka kljub prejetemu pozivu, naj v določenem roku dopolni vlogo z manjkajočimi dokazi, teh ne pošlje, upravni organ utemeljeno domneva, da stranka za nadaljevanje postopka ni več zainteresirana.
Z vpisom lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register ni več podlage za začasno ureditev razmerij v zvezi s tem, zaradi zavarovanja zahtevkov pritožnikov v denacionalizacijskem postopku.
Izvrševanje kaznivih dejanj kljub temu da je bil obdolženec že nekaj časa v priporu in kljub temu da zoper njega že tečejo zaradi istovrstnih kaznivih dejanj še drugi kazenski postopki kot tudi intenzivnost kriminalne dejavnosti, ki se mu sedaj očita, ne dajejo opore za sklep, da bi obdolženec spoštoval hišni pripor. Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče ugotavlja, da uveljavljena kršitev 2.odst. 192.čl. v zvezi s 1.odst. 199.a čl. ZKP ni podana.
S tem ko je sodišče upoštevalo med okoliščinami, ki kažejo na nevarnost, da bo obdolženec ponavljal kaznivo dejanje zoper premoženje, tudi to, da zoper njega tečejo še drugi kazenski postopki zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, ni podana kršitev določbe 3.čl. ZKP - načela domneve nedolžnosti. Sklepanje, da je nekdo storil kaznivo dejanje (da je zoper njega podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje), kljub temu da je zoper njega v teku že kazenski postopek zaradi drugih kaznivih dejanj, ne predstavlja vnaprejšnje sodbe za dejanja, o katerih bo šele razsojeno. Gre za ugotavljanje storilčevih osebnih lastnosti oz. njegovega odnosa do družbenih norm in verjetnosti, da bi takšno ravnanje ponavljal v stadiju postopka, ki je uveden na podlagi utemeljenega suma in ne gotovosti o storitvi kaznivega dejanja.
ZOR člen 12, 61.ZD člen 46, 46/1. ZPP (1977) člen 8, 385, 385/3.
dedni dogovor - zmota - pasivna legitimacija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Kršitve po 8. členu ZPP tožnika utemeljujeta le z drugačno dokazno oceno od tiste, ki jo sama sprejemata. Dokazna ocena pa sodi v ugotavljanje dejanskega stanja, ki ni revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP).
ustna pogodba - konvalidacija - teorija realizacije
Ker je torej objekt po ustnem dogovoru strank o izgradnji večjega nadomestnega objekta na račun neizvršitve infrastrukturnih del zgrajen in tega tožnik tudi ne zanika, sta sodišči druge in prve stopnje tudi pravilno šteli, da je prišlo do konvalidacije ustne pogodbe (73. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
privatizacija stanovanj - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - sklenitev prodajne pogodbe - rok za vložitev tožbe - izpodbojnost - ničnost - aktivna legitimacija
Upravičenec lahko v primeru, ko je zavezanec prodal stanovanje komu, ki ni upravičenec, zahteva razveljavitev te pogodbe le tedaj, če obenem zahteva tudi sklenitev pogodbe z njim (glej pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 22. in 23.6.1993, Poročilo o sodno praksi VS RS št. I/93, str. 28). Pogodba med zavezancem in tistim, ki ni upravičenec, je namreč le izpodbojna in ne nična.
Zaradi na zavarovalni pogodbi temelječega plačila dolga obeh tožencev banki je tožeča stranka vstopila v pravice in obveznosti banke do obeh tožencev. Gre za institut zakonske subrogacije, ki je urejen v prvem odstavku 939. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ul. SFRJ št. 29/78, 39/85, 57/89) in po katerem z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
odškodnina - nemožnost uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila
Zakon daje denacionalizacijskemu upravičencu, ki v postopku uspe, upravičenje za nazaj. Zato je potrebno izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen. Če se je denacionalizacijski upravičenec poslužil zakonske možnosti, da prepreči začeta adaptacijska dela na nepremičnini, za katero je vložil zahtevo za denacionalizacijo, potem to ne more iti v njegovo škodo. Zato ni odločilno stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v času ogleda in ki naj bi bilo nespremenjeno od prekinitve adaptacije.
Pravno nepomemben je zato tudi na tej okoliščini temelječi zaključek o nemožnosti oddaje takega prostora v najem.
načelo enakosti pred zakonom - povrnitev škode - denarna odškodnina
Enakost pred zakonom pomeni, da sodišče ne sme zakona uporabljati drugače, če gre za enake dejanske okoliščine oz. ga ne sme uporabljati drugače samo zaradi nekih osebnih lastnosti posameznika, ki nimajo nobene povezave z razmerjem, ki ga sodišče obravnava (14. člen Ustave Republike Slovenije). Ustava torej ne prepoveduje različnih odločitev v posameznih odškodninskih zadevah, temveč prepoveduje samovoljo in različnost odločanja brez razumnega in stvarnega razloga.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - sklenitev pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - načelo proste presoje dokazov
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dednopravna pogodba, pri kateri oba pogodbenika pridobita koristi, vendar ob istočasno prevzetih obveznostih (117. člen Zakona o dedovanju). Gre za odplačno pogodbo, s katero preživljalec prevzema obveznost, da bo do smrti preživljal preživljanca, ta pa mu - z odložitvijo do svoje smrti - prepušča v last svoje nepremičnine. Gre za tvegano pogodbo, zato problem nesorazmernosti ni pravno odločilen.
SZ člen 5, 117, 119, 129, 129/2, 129/3. ZSR člen 40. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1974) člen 10, 16. ZPP (1977) člen 187, 201.
privatizacija stanovanj - imetništvo stanovanjske pravice kot predhodno vprašanje - službeno stanovanje - odkup nadomestnega stanovanja - primerno stanovanje - drugo primerno stanovanje po členu 129/2 SZ - višina kupnine - vrednost točke - enotno sosporništvo
Po določbi tretjega odstavka 129. člena SZ se za stanovanje, namenjeno osebi za opravljanje službene dolžnosti (40. člen SZ), na katerem je bila dodeljena stanovanjska pravica, smiselno uporabljajo določbe drugega in prvega odstavka omenjenega člena, ki se nanašajo na privatizacijo stanovanj v hiši, predvideni za rušenje ali celovito obnovo, oziroma stanovanj, na katerih ima kdo zakonito predkupno pravico.
V 5. členu SZ opredeljuje primernost stanovanja s številom in naravo stanovanjskih prostorov in številom ožjih družinskih članov. Tožena stranka ni dolžna prodati večjega ali boljšega stanovanja, kot je primerno za tožnico in njene družinske člane. Vendar pa to hkrati ne pomeni, da mora pod enakimi pogoji prodati stanovanje, ki je v smislu 5. člena SZ primerno za tožnico in njeno družino tudi v primeru, če tožnica zaseda slabše stanovanje, pa na podlagi določbe drugega odstavka 129. člena SZ zahteva odkup drugega primernega stanovanja. Stanovanjski zakon je predpisal dolžnost prodaje stanovanj za nizko ceno in pod ugodnimi pogoji, zaradi česar lastniku službenega stanovanja ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ga je predpisal zakonodajalec: prodajo stanovanja, na katerem obstoji stanovanjska pravica.