ZOR člen 17, 262, 262/1, 557, 559, 559/1, 562, 562/1.
posojilo - vrnitev posojila
Izpolnjevanje prevzetih obveznosti je temeljna dolžnost udeležencev obligacijskega razmerja (17. člen ZOR) ter je zato upnik v obveznostnem razmerju upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 262. člena ZOR).
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanje v stavbi, ki je kulturni spomenik - drugo primerno stanovanje - prodaja s predkupno pravico
Vsebina predkupne pravice je, da stvar, na katero se predkupna pravica nanaša, ne more preiti v last drugega proti volji upravičenca (527. člen ZOR). To pa pomeni, da tudi upravičenca, ki tako stvar že ima v svoji lasti, ni mogoče prisiliti v prodajo drugemu.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS04894
ZD člen 27, 42, 42/1-1, 42/3, 44, 132, 138, 138/1, 221.ZZZDR člen 108, 109, 111. ZPP (1977) člen 79, 79/3, 254, 254/1, 267, 267/1, 354, 354/1, 354/2, 385, 385/1-2.
razdedinjenje - delna poslovna sposobnost mladoletnika - pravdna sposobnost mladoletnika - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje strank - zaslišanje v primeru mladoletnosti stranke
Delna poslovna sposobnost mladoletnika, ki je dopolnil petnajst let (108. člen ZZZDR), ne vsebuje pravice razpolagati z dednimi pravicami, med katere je treba šteti tudi priznanje utemeljenosti razdedinjenja mladoletnega nujnega dediča. Taka razpolaganja pomenijo - upoštevaje daljnosežnost dednih razpolaganj (1. odst. 138. čl. in 221. čl. ZD) vselej - zmanjšanje mladoletnikovega premoženja. Za tako razpolaganje z otrokovim premoženjem, s katerim sicer upravljajo (109. čl. ZZZDR), morajo celo njegovi starši kot zakoniti zastopniki pridobiti odobritev centra za socialno delo (111. čl. ZZZDR).
vrnitev posojila - izpolnitev obveznosti - zapadlost terjatve - čas izpolnitve, če rok ni določen - zastaranje - začetek teka zastaranja - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic
Če se stranki ne dogovorita za točen datum zapadlosti obveznosti, sodišče najprej ugotovi, ali je ta določljiv. Sodišče zapadlost ugotavlja na podlagi okoliščin primera in na podlagi namena, ki sta ga stranki pri sklenitvi pogodbe zasledovali (primerjaj 314. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Sodišči sta rok vrnitve ugotovili na podlagi izpovedi toženca samega. Posojilo naj bi vrnil, ko bi lokal začel obratovati. Če pa je tako, je pravilno nadaljnje materialnopravno sklepanje, da je v primeru, ko lokal ne začne obratovati, pravno odločilen tisti čas, ko bi najpozneje lokal še lahko začel poslovati.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi
Določbe 1. točke 1. odst. 19. čl. ZDen ni mogoče razlagati tako, da je edini način nadomestitve nepremičnine, ki jo uporablja državni organ, nakup druge nepremičnine.
Tožeča stranka je v tožbi uveljavljala poleg nedenarnega tudi denarni zahtevek. Da gre za dva različna tožbena zahtevka, izhaja tako iz tožbenega predloga kot iz dejanske podlage spora. Tožbena zahtevka bi lahko tožeča stranka uveljavljala v dveh ločenih pravdah. Gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, za katero velja 2. odstavek 37.
prenehanje stanovanjske pravice - sklenitev najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - status uporabnikov - nezakonita uporaba stanovanja
Po določbi 141. člena Stanovanjskega zakona (SZ) preneha stanovanjska pravica z dnem sklenitve najemne pogodbe. S tem dnem preneha tudi status uporabnikov stanovanja po določbah prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR). Položaj tožencev je tako mogoče presojati le po določbah Stanovanjskega zakona oziroma na njegovi podlagi sklenjene najemne pogodbe z dne 30.3.1993 med najemnikom in najemodajalcem.
imenovanje predsednika sodišča - zavrnitev kandidature
Le s pavšalnimi navedbami, ne da bi bile podrobno razčiščene konkretne okoliščine glede kriterijev, ki jih določa ZSS za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oz. izpolnjuje pogoje za napredovanje in za ugotovitev, ali ima sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na takšno mesto (7. točka 1. odstavka 29. člena ZSS), v zvezi s kandidaturo za predsednika okrožnega sodišča, tožena stranka ne more samo na tej podlagi zavrniti to kandidaturo.
Upnik v obveznostnem razmerju lahko zahteva od dolžnika izpolnitev obveznosti le, če ta obstaja. Ker pa je bilo ugotovljeno, da tožnica ni dokazala, da bi v toženčevo korist vplačala sporni znesek, njen zahtevek ne more biti utemeljen niti na podlagi 210. člena ZOR (ki utemeljuje vrnitveno obveznost tudi v primeru, kadar kdo brez podlage sprejme kakšno korist iz premoženja druge osebe).
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 26/83) ni naveden v 3. čl. ZDen in glede na čas njegove uveljavitve ni predpis, izdan do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963. Sklicevanje upravnega organa na ta zakon v obločbi o prenosu kmetijskih zemljišč v družbeno lastnino pa pomeni uporabo pravnega naslova.
ZOR člen 154, 154/2, 170, 171, 173, 174, 181, 262, 262/2, 269. ZPP (1977) člen 7, 354, 354/1, 354/2-13, 385, 385/3.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - nastanek škode - pogodbena odškodninska odgovornost - obligacije prizadevanja - odgovornost pravne osebe nasproti tretjim - društvo - odgovornost organizatorja izleta v gore za ravnanje gorskega vodnika - kršitev pravil stroke - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina
Tožena stranka je prekršila pogodbene obveznosti, ki jih je sprejela z organizacijo izleta za udeležence, ki so sprejeli njeno ponudbo za vodeni gorski izlet. Ravnanje pravne osebe je vselej ravnanje fizičnih oseb, ki delujejo (v taki ali drugačni vlogi) zanjo. Tožena stranka odškodninsko odgovarja za ravnanja (predvsem opustitve)
vodnice gorskega izleta, ki je delovala zanjo. Podlaga za to je v 1. odstavku 171. člena (v zvezi s 1. odstavkom 170. člena) ZOR.
ZTPDR člen 15. SKPG člen 11. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije člen 13, 13/4.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem na delo v drugo organizacijo - pravica do odpravnine
V četrtem odstavku 13. člena Kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo Slovenije je določeno, da ima delavec, ki je bil prevzet na delo v drugi organizaciji ali pri delodajalcu, preneha delovno razmerje brez njegove krivde prej kot v dveh letih, pravico dobiti odpravnino od prejšnje organizacije. Pravica do odpravnine je torej odvisna od vprašanja, ali so bili delavci prevzeti na delo v drugo organizacijo.
Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da delavci niso bili prevzeti po 15. členu ZTPDR in po 11. členu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, nimajo pravice do odpravnine po navedeni določbi Kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo Slovenije.
delovno razmerje v državnih organih - razporejanje delavcev - sodni postopek - rok za pritožbo - dopolnitev pritožbe
Ker je glede na določbo četrtega odstavka 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih rok za pritožbo osem dni in je rok za pritožbo že zdavnaj potekel, pritožbeno sodišče morebitnih dopolnitev oziroma popravkov pritožbe zaradi poteka roka ni smelo upoštevati. Zato ni mogoče ugotoviti, da toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in da bi bila tako kršena 7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 79, 79/1, 83, 83/5, 421, 421/3, 354.
prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - obnova postopka - obnovitveni razlog - pravočasnost
Procesna sposobnost je poslovna sposobnost stranke, da lahko sama opravlja pravdna dejanja (1. odstavek 79. člena ZPP). Pomanjkanje procesne sposobnosti lahko nastopi med sodnim postopkom ali pa obstaja že pred njegovim začetkom. Če se pomanjkljivosti glede procesne nesposobnosti stranke ne dajo pravočasno odpraviti s postavitvijo zastopnika, ali so take narave, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, ima sodišče v 5. odstavku 83. člena ZPP pooblastilo, da tožbo zavrže.
ZTPDR člen 24, 24/5, 24/6. ZDR (1990) člen 49, 49/1, 106, 106/2, 106/2-4.
delo preko polnega delovnega časa - delovno razmerje pri delodajalcu - delovni čas - pravica do plačila
Za plačilo dela daljšega od polnega delovnega časa so dani pogoji, če je o tem sprejel sklep pristojni organ (4. alinea drugega odstavka 106. člena ZDR) in če so za to bili dani pogoji, ki so določeni v državnih in tudi mednarodnih pravnih normah in ki v izjemnih primerih dovoljujejo delo daljše od polnega delovnega časa.
Po določbi 210. člena ZOR delavec lahko uspešno zahteva plačilo za delo, ki je daljše od polnega delovnega časa, če je na eni strani dokazana obogatitev, na drugi prikrajšanje.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 136, 136/1, 136 /1-1, 136/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela - dokazovanje upravičene odsotnosti z dela
Upravičena odsotnost z dela v zvezi s 5. točko prvega odstavka 100. člena ZDR se ne dokazuje samo z listinami, ki jih izdajajo zdravstveni organi po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi z drugimi dokazi. Tožnica je zaradi stavke zdravnikov bila v zmoti o upravičeni odsotnosti z dela, v dokaznem postopku pa je bilo z zaslišanjem zdravnikov ugotovljeno, da je zaradi nege hčerke imela pravico izostati z dela en teden. To pomeni, da z dela ni neupravičeno izostala pet delovnih dni zaporedoma.
Postopek je pomanjkljiv, če sodišče v postopku ni niti opredelilo tožbenega zahtevka, niti ni v izvedenih dokazih dovolj podlage za pravilno uporabo materialnega prava v sporni zadevi. Odprta so ostala nekatera bistvena vprašanja, na katera bi moralo sodišče najti odgovore, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo.