ZOR člen 28, 28/2, 100, 266, 266/2, 344.SZ člen 126, 126/1.
prenehanje obveznosti - odpust dolga - razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih - pravice imetnika stanovanjske pravice - izplačilo 30% vrednosti stanovanja ob izselitvi
Ker je tožeča stranka s podpisom obračun le potrdila, to dejstvo ne more pripeljati do materialnopravnega sklepa, da je tožeča stranka s tem toženi stranki del njene obveznosti, ki je opredeljena v zakonu (prvi odstavek 126. člena SZ), tudi odpustila, zaradi česar naj bi, njena obveznost v delu, ki ni bil zajet v obračunu, prenehala.
Na podlagi z enostranskim sklepom tožene stranke določenih elementov obračuna in samega (ravno tako s strani tožene stranke enostransko sestavljenega) obračuna, del obveznosti, ki jo je imela tožena stranka do tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 126. člena SZ, ni mogel prenehati.
V obravnavanem primeru tožbe ni vložila oseba, ki zatrjuje, da služnost ima, ampak oseba, ki zatrjuje, da je lastnik stvari in da nekdo drug (tožena stranka) neutemeljeno vznemirja njeno lastninsko pravico. S tožbenim zahtevkom se tedaj ne zahteva varstvo služnostne pravice, ampak varstvo lastninske pravice. Ta pa se ne varuje po pravilih, ki veljajo za varstvo služnostne pravice, ampak po pravilih, ki so vsebovana v poglavju ZTLR z naslovom "Varstvo lastninske pravice" (37. do 43. člen ZTLR).
V obravnavanem primeru sta toženca ves čas postopka zatrjevala, da nimata prav nobene osebne služnosti. V čem naj bi bil ob takem stališču tožene stranke interes tožeče stranke, da se vseeno ugotovi neobstoj osebne služnosti, tožeča stranka niti v tožbi niti tekom postopka ni nikoli navedla. Poleg tega pa bi tožeča stranka cilj, ki ga želi doseči (opustitev posegov v njene nepremičnine), lahko dosegla z lastninsko dajatveno tožbo (opustitveno - negatorno tožbo - 42. člen ZTLR). Z v revizijskem postopku izpodbijanim delom pravnomočne sodbe je bilo tedaj odločeno o ugotovitvi (da tožena stranka nima osebne služnosti), za katero tožnik nima izkazanega pravnega interesa.
Tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, s katero na podlagi najemne pogodbe proti tretji osebi (ne proti sopogodbeniku) uveljavlja svojo pravico do posesti.
denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - sklenitev pravnega posla - prodaja nepremičnine - strah pred razlastitvijo
Domnevati je res mogoče, da ob morebitni razlastitvi upravičenec za nepremičnino ne bi dobil cene, kakršno je iztržil s prodajno pogodbo, ki se očitno kaže več kot ugodna. Toda takšnega strahu ni mogoče šteti kot posledico grožnje državnega organa ali predstavnika oblasti, kakršno ima v mislih 5. člen ZDen.
Prodajna pogodba kot fiduciarni posel za prenos lastnine v zavarovanje terjatve je nična, če je predmet posla nepremičnina ali če pogodba ne vsebuje določila, da se upnik - fiduciar poplača iz prodane stvari.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - imetništvo stanovanjske pravice - prenehanje stanovanjskega razmerja - obstoj življenjske skupnosti zakoncev
Dejstvo, da tožnik stanuje v spornem objektu na podlagi stanovanjske pogodbe z dne 21.6.1972, da je na podlagi odločbe pravne prednice tožene stranke že 15.11.1963 dobil dovoljenje za adaptacijo navedenega stanovanjskega objekta ter, da zakonska zveza tožnika obstaja že vrsto let zgolj formalno oziroma da z družino ne živi že več kot 10 let in torej ne živi v L., kjer živita žena in sin. Zato niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 128. člena Stanovanjskega zakona v zvezi s 60. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih.
začasna odredba - odvzem potnega lista - neizkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe
Odvzem potnega lista samo zase še ni odvzem državljanstva, zato ni verjetno izkazane potrebe, da se z začasno odredbo uredi tožničin državljanski status.
povrnitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - vmesna sodba
Presoja odgovornosti imetnikov motornih vozil, udeleženih v prometni nezgodi.
Tožnica, ki uveljavlja obstoj prikrite pogodbe, ni pogodbena stranka niti pri navidezni - darilni, niti pri prikriti - prodajni pogodbi. Če bi zatrjevala, da je bila kupnina plačana iz premoženja, ki sta ga s tožencem pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, bi šlo za skupno premoženje po 51. členu ZZZDR in bi bilo mogoče dokazovati dogovor, da je po drugem odstavku 52. člena ZZZDR s tem delom premoženja upravljal toženec. Toda tožnica trdi, da je bila kupnina plačana iz njenega osebnega premoženja: iz denarja, ki so ji ga dali njeni starši. Zato tožnica ni stranka pogodbe, katere vsebina je sporna.
Tožnica zatrjuje, da je bila simulirana poleg vsebine pogodbe tudi oseba ene pogodbene stranke. Po njenem naj bi bil njen tedanji mož le navidezni kupec, medtem ko je bila resnični kupec tožnica. Zato ne more zahtevati, naj velja prikrita pogodba po drugem odstavku 66. člena ZOR. Ob dejanskem stanju, ki sta ga ugotovili nižji sodišči, bi tožnica sicer lahko imela interes na ugotovitvi ničnosti pogodbe po prvem odstavku 66. člena ZOR, toda tožnica noče ugotovitve ničnosti darilne pogodbe, zaradi česar najbrž tudi ni tožila tako, da bi s tožbo zajela oba sopogodbenika: toženčevega brata kot prodajalca oz. darovalca in toženca kot navideznega kupca. Če bi želela sama vstopiti v pogodbeno razmerje, bi morala uveljaviti ničnost pogodbe nasproti obema pogodbenima strankama.
oporoka - vsebina oporoke - razlaga oporoke - namen oporočitelja
Izhodišče za razlago oporoke je sama vsebina oporoke oziroma zapustnikove odredbe. Razlaga ne sme vnesti nekaj, kar v poslednjevoljni odredbi ni prišlo do izraza (primerjaj Finžgar -
Dedno pravo 1962, stran 97 in dr.). Z razlago torej oporoke ni dopustno dopolnjevati. Razmerje med določbama prvega in drugega odstavka 84. člena ZD je tako, da je drugi odstavek v razmerju do prvega subsidiaren (ker pride v poštev le v primeru, če je podan dvom o določilih oporoke).
Določilo drugega odstavka 84. člena ZD (po katerem se je treba v dvomu držati tistega, kar je ugodnejše za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost) odreja, da se z oporoko naložene obveznosti kakšne osebe v dvomu razlagajo v njeno korist to je v smislu manjšega bremena dolžnika (primerjaj Finžgar - isto kot spredaj).
ZD člen 59, 59/1, 59/3. ZPP (1977) člen 385, 385/2, 385/3, 395, 395/2.
dedovanje na podlagi oporoke - oporočna sposobnost - revizija - razlogi za revizije - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Oporočna sposobnost se predpostavlja, prav tako kot širše pojmovana poslovna sposobnost. Zato mora nasprotno dokazati tisti, ki zatrjuje oporočiteljevo oporočno nesposobnost.
ZDen člen 6, 6/2, 34, 34/2.ZUP člen 140.ZLPP člen 12, 14.
začasna odredba
Tožena stranka, ki je zavrnila pritožbo z obrazložitvijo, da je dejanska in pravna podlaga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazana, pri tem pa poudarila, da podržavljenega podjetja ni mogoče vrniti v naravi, je s tem že odločila o sami stvari in ne o predlogu za izdajo začasne odredbe. Z ugotovitvijo, da je dejanska in pravna podlaga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazana ter zavrnitvijo le-te, pa je izpodbijana odločba tudi sama s seboj v nasprotju.
Podlaga za določitev veljavne cene stavbnega zemljišča je bila določena v pisnem dogovoru in bi vsako dodatno odbijanje stroškov pomenilo uveljavljanje enostranske volje občine, kar ni dovoljeno.
ZIP člen 55a, 55a/2.ZIZ člen 15, 62, 62/2.ZPP člen 25, 25/2.ZS člen 106, 106-5.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi
Po 2. odstavku 55.a člena Zakona o izvršilnem postopku, ki je veljal tedaj, ko bi sodišče moralo odločiti o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, in po 2. odstavku 62. člena zdaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju odloči o ugovoru sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi.
Vabilo priči na zaslišanje in zahteve parlamentarne komisije, naj sodišče odredi prisilni privod priče, sta tipični dejanji procesnega vodstva v postopku parlamentarne preiskave, ki imata sodno varstvo zagotovljeno v okviru rednega sodstva in ju ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-10. ZSG člen 72, 72/1, 73, 76, 76-6, 77, 77/1.SZ člen 22, 145.
skupnost stanovalcev kot pravna oseba - zastopanje skupnosti stanovalcev - pooblastilo za zastopanje
Toda Staninvest ... ni izkazal obstoja pogodbe, po kateri zastopa lastnike stanovanj. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, po katerem so stanovalci uresničevali svoje pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v skupnosti stanovalcev in v stanovanjski skupnosti (prvi odstavek 72. člena) je namreč določal, da hišni svet, ki skrbi za smotrno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjsko hišo, "sklepa pogodbe o oddaji nalog in opravil v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami. To pomeni, da v pravdi ni izkazan obstoj pooblastilnega razmerja med tožečo stranko in podjetjem Staninvest p.o...
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS05010
ZPP (1977) člen 35, 35/1.ZOR člen 210, 210/1, 371, 388.ZZZDR člen 56, 56/2.ZS člen 99, 99/2-1.
neupravičena pridobitev - verzija - zastaranje - solidarna obveznost zakoncev - obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta se tedaj, kadar je postavljen zahtevek na plačilo deviznih sredstev v tolarski protivrednosti, določa po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe.
Odločilna za presojo spora je bila ugotovitev, da sta toženca za nakup skupnega avtomobila uporabila sporna tožničina sredstva brez podlage. S tem sta povzročila premik premoženja s tožnice v svojo premoženjsko sfero. Odločitev, da sta toženca solidarno dolžna povrniti tožnici sporna sredstva pa ima med drugim oporo v drugem odstavku 56. člena ZZZDR, ki določa med drugim, da za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.