povrnitev negmotne škode - oblike negmotne škode - pravična denarna odškodnina - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
Upnik lahko tedaj, kadar mu dolžnik plača na račun odškodninskega zahtevka za različne pojavne oblike nepremoženjske škode en sam znesek in pri tem ne opredeli namena plačila, upošteva tako plačilo le na račun škode, ki mu je nastala oziroma obveznosti, ki obstaja (kar pomeni v tem primeru: ker je tožnik zahteval za telesne bolečine, za strah in za zmanjšanje življenjskih aktivnosti skupaj 700.000,00 SIT odškodnine, toženka pa mu je plačala 550.000,00 SIT, pozneje pa se je v postopku ugotovilo, da mu škoda iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni nastala, je treba celotno plačilo upoštevati na račun škode iz naslova telesnih bolečin in strahu).
zahteva za varstvo zakonitosti - sukcesija - prekinitev pravdnega postopka
Ni mogoča pravilna uporaba 15.č člena ZSSuk brez upoštevanja ostalih njegovih določb.
Po 15.č členu ZSSuk je treba prekiniti pravdni postopek, če ima tožena stranka sedež ali stalno bivališče v Republiki Sloveniji, tožeča pa kjer koli, če je predmet spora terjatev, ki je nastala subjektu nekdanje federacije (10. člen ZSSuk), na tožečo stranko pa je prešla na podlagi pravnega posla ali pravnomočne sodne odločbe (prvi odstavek 15.č člena ZSSuk), tudi v situacijah, v katerih je tožbeni zahtevek neposredno ali posredno povezan s pravnimi razmerji do subjektov nekdanje federacije, ali s pravnimi razmerji iz naslova statusne odgovornosti do subjektov nekdanje federacije (15.d člen ZSSuk).
Podlaga za odločitev o prekinitvi postopka je mnenje Sklada Republike Slovenije za sukcesijo. Vendar sodišče ne prekine postopka samo na podlagi mnenja sklada, da je to treba storiti. Sklad mora sporočiti dejstva, na podlagi katerih bo sodišče presodilo ali so izpolnjene predpostavke za prekinitev postopka.
ZIP člen 265, 265/1, 267, 267/I.ZZK člen 5, 5/4, 21, 23.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugotovitvena tožba - ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin
Ker se z začasno odredbo zavaruje izvršitev neke terjatve, ugotovitvena sodba pa te tožniku ne da, v pravdah zaradi ugotovitve obstoja neke pravice ali pravnega razmerja začasnih odredb po določbah ZIP zato ni mogoče izdati. Toda morebitni pravnomočni ugotovitvi, da je prva tožeča stranka lastnica spornih parcel, bo sledila izvršitev - vknjižba lastninske pravice na ime prve tožeče stranke v zemljiško knjigo. Zato v takšnem sporu ni mogoče odkloniti izdaje začasne odredbe, če so za to izpolnjene zakonske predpostavke.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi - dejavnost s področja vzgoje, izobraževanja in kulture
Ugotovitev ovire po 1. tč. 1. odst. 19. čl. ZDen ne more temeljiti samo na ugotovljeni registrirani dejavnosti zavezanca, če niso hkrati ugotovljene še nadaljnje okoliščine iz navedene zakonske določbe.
pravica do odgovora in popravka - obveznosti RTV organizacije - predložitev zapisa oddaj na vpogled - rok za vložitev zahteve za objavo odgovora ali popravka - začetek teka roka
Če prizadeta stranka ne ve za točno vsebino prispevka, s katerim je prizadeta njegova pravica ali interes, je v ZJG določena v 1.
odstavku 11. člena obveznost RTV organizacije, da zapise svojih oddaj da na vpogled zainteresirani osebi. Če RTV organizacija izroči zapis oddaje tako pozno, da prizadeta oseba ne more zahtevati objave odgovora v roku tridesetih dni od objave, potem razumljivo prične teči rok tridesetih dni za podajo zahteve za objavo tisti dan, ko prizadeta oseba prejme zapis oddaje. Drugačna razlaga bi omogočala RTV organizaciji, da bi se lahko izognila obveznosti objave odgovora oziroma popravka na tak način, da bi zavlačevala z izročitvijo zapisa oddaje in s tem onemogočila uveljavitev zagotovljene pravice prizadete osebe do odgovora na objavljeno informacijo.
ZPPSL člen 118, 125, 125/4-1, 125/4-2.ZOR člen 446.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - prevzem dolga - pobot terjatev
Res je sicer, da s samima pogodbama o prevzemu dolga stečajna masa tožeče stranke še ni bila zmanjšana. Toda ti dve pogodbi sta bili sklenjeni le zato, da je na njuni podlagi lahko toženec pobotal del svoje terjatve v znesku 596.114,50 SIT s terjatvo, ki jo je imel v enakem znesku prevzemnik dolga do njega. Na ta način je bila stečajna masa tožeče stranke zmanjšana, kajti pogodbi o prevzemu dolga sta bili sklenjeni odplačno. Torej sploh ni šlo za prevzem dolga.
Prevzemnik je namreč za navedeni znesek 596.114,00 SIT zmanjšal svoj dolg do tožeče stranke. Tožeča stranka je tako preko sledečega pobota med prevzemnikom in tožencem plačala svoj dolg do toženca v večjem znesku, kot pa bodo plačani stečajni upniki, ki bodo prejeli največ 5 % svojih terjatev.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev gospodinjskih predmetov - skupno gospodinjstvo zapustnika in potomcev kot pravni standard
Razlaga pravnega standarda skupnega (istega) gospodinjstva med zapustnikom in družinskim članom zahteva ne samo ugotavljanje objektivnih elementov o času in načinu vodenja skupnega gospodinjstva, temveč tudi subjektivnih elementov o povezanosti družinskih članov.
gospodarski spor - revizija - dovoljenost revizije pri objektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov - obravnavanje dokazov po koncu glavne obravnave - soglasje pravdnih strank
Sodišče prve stopnje s tem, ko je po koncu glavne obravnave dokazno ocenilo prejeto listino, ni kršilo določb postopka. Takšno ravnanje ji namreč omogoča drugi odstavek 304. člena ZPP, pri čemer soglasje tožene stranke ni bilo potrebno.
premoženjska razmerja med zakonci - pridobitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - ius cogens - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju
Določilo 51. člena ZZZDR je tako po pravni teoriji kot sodni praksi prisilne narave (ius cogens). Po navedeni določbi je vse tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v zakonski zvezi, njuno skupno premoženje. Takega zakonitega določila zakonca s pogodbo ne moreta izključiti, niti se ne moreta vnaprej odreči svojemu deležu na skupnem premoženju. Skupno premoženje je kot družinskopravni inštitut posebna premoženjskopravna kategorija, za katero je značilno, da nastane originarno z rezultati dela v času trajanja zakonske zveze in da so na takem premoženju deleži zakoncev nedoločeni. Za pridobitev skupnega premoženja sta pravno upoštevani dve okoliščini: dejanski obstoj skupnosti zakoncev (partnerjev) in v času obstoja take skupnosti z delom, bodisi rednim ali izrednim, obeh partnerjev pridobljeno premoženje. Za nastanek skupnega premoženja tako ni pravno odločilna okolnost, da je kupnino za nakup določene stvari prispeval morda zgolj eden od zakoncev.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - subjektivna nevarnost
Dovoljena je začasna odredba, s katero se prepoveduje odplačna odtujitev, pa čeprav odtujeno nepremičnino nadomestila kupnina.
Nevarnost kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežkočenja izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Dolžnikova krivda (subjektivna odgovornost) za ugotovitev nevarnosti ni relevantna.
začasna odredba - dodelitev ribiškega okoliša v upravljanje
Če je tožnik pridobil pravico upravljanja po sporazumu in jo izvršuje, je verjetno izkazana potreba po ureditvi tega spornega pravnega razmerja z začasno odredbo.
ZPP člen 2, 354, 354/2-10.ZOR člen 47, 103, 103/2, 458, 458/1, 552, 553.ZKZ člen 60.
promet s kmetijskimi zemljišči - menjalna pogodba - nedopusten predmet obveznosti - ničnost - sosporništvo - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - nova dejstva in novi dokazi v reviziji
Status solastnikov v pravdni zadevi, ki zadeva celotno nepremičnino, in s tem zvezano vprašanje narave sosporništva, ni procesnopravno, temveč materialnopravno vprašanje.
Prepoved prometa z zemljiščem, ki ga daje ena stranka drugi v zamenjavo, vpliv na veljavnost menjalne pogodbe v celoti. Drugi odstavek 103. člena ZOR se nanaša na prepovedi, ki zadevajo samo eno stranko in se tičejo prav nje in lastnosti na njeni strani, ne pa predmeta posla.
Za določitev deležev krivde v razmerju pol - pol je revizijsko sodišče upoštevalo dolgoletne spore med strankama in v zvezi s tem ocenilo samovoljno zabijanje kolov na domnevni meji med parcelama pravdnih strank kot izzivanje. Tudi odziv toženca, ki se je lotil odstranjevanja kolov, je prispeval k zaostritvi. Odločilno pa je bilo nadaljnje ravnanje tožnika, ki je toženca brcnil in ga sunil s kolom v prsi. S tem je začel pretep, ki ga je nato toženec nadaljeval s prekomerno silovitostjo, očitno izzvan in v jezi.
ZVD člen 26, 44, 47, 49, 50.ZOR člen 154, 154/2, 173, 192.
povrnitev škode - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - deljena odgovornost - vmesna sodba
Po 26. členu ZVD, mora delodajalec zagotoviti takšna sredstva za delo, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo.
Pravica in obveznost uporabljati sredstva, ki imajo naravo varstvenih naprav po 44. členu ZVD, ne pomeni, da morajo delavke uporabljati tudi sredstva, ki so neprimerna za ta namen.
Ker vlagatelja v svoji nepopolni vlogi nista ocenila vrednosti spornega predmeta za povrnitev škode v naravi in za prepoved posegov v njeno lastnino, nista ravnala v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP in si zato nista zagotovila pravice do revizije.
V konkretnem primeru gre za sklep sodišča prve stopnje, ki ga je potrdilo sodišče druge stopnje, o zavrženju predloga za obnovo postopka, ker ga ni vložil upravičen predlagatelj. To pa ni sklep, s katerim bi bil postopek med strankama, ob eventualni udeležbi stranskega intervenienta, v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP pravnomočno končan.
Pri določanju odškodnine je potrebno na splošno upoštevati širše okvire, ki se izražajo ob medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje, hkrati pa posebne okoliščine pri posameznem oškodovancu, njegovo konkretno objektivno prizadetost in kako se ta odraža v njegovi duševnosti glede na njegovo starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti in podobno. Zato je odškodnina posledica konkretizacije in individualizacije posameznih škodnih primerov.