Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Izpodbijati je možno samo dolžnikovo dejanje (prvi odstavek 125. člena ZPPSL). Treba ga je samo razpoznavno opredeliti - lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, lahko pa tudi kako drugače. Ne spada pa v opredeljevanje izpodbijanega pravnega dejanja navajanje pravnih poslov, ki so morda bili samo podlaga pravnemu dejanju (pravnemu poslu, ali drugemu pravno relevantnemu dejanju), zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki upravičuje njegovo izpodbijanje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - NELOJALNA KONKURENCA
VS40322
ZAP člen 7, 10, 25.ZOR člen 528, 528/1.ZVK člen 13, 13/3-5.
avtorsko pravo - založniška pogodba - nelojalna konkurenca - soavtorstvo
Za soavtorstvo gre le tedaj, če je soavtorstvo obstojalo v trenutku samega nastajanja avtorskega dela in je zato stvaritev tako nedeljiva celota, da noben avtor ne more izstopiti. Ne gre tedaj za soavtorstvo, če vsak avtor deluje zase, ali če je stvaritev enega navdihnila drugega k stvaritvi, kot je to bilo tudi v obravnavanem primeru, ko so likovniki naknadno poskrbeli za podobo oziroma ilustracije beril.
CZ člen 32. ZPD člen 18, 18-19. ZTV člen 1, 2, 2/1, 2/3, 5, 5-4, 9, 11, 13, 14, 15.UZITUL člen 4.URS člen 67, 67/1, 74.ZVK člen 17, 18. ZT člen 4.
vlaganja tujih pravnih oseb - pojem tujega vlagatelja - omejitve svobodne gospodarske pobude - javna korist
Zakonska ureditev ZTV o prepovedi vlaganja tuje osebe v domače podjetje, ki je v lasti tuje osebe, ni skladna z našim pravnim redom in z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo in jih zato v smislu določila 4. člena UZITUL ni mogoče uporabiti. Te prepovedi tudi ni mogoče šteti kot dopustne omejitve te svobode iz razloga javne koristi.
Zakonsko določeno svobodo tržnega delovanja je mogoče omejiti po 18. členu ZVK le v izključevalno naštetih primerih: če zaradi naravnih nesreč in podobnih razlogov nastopijo občutne motnje na trgu, pri preskrbi ali varnosti prebivalstva; če je to potrebno zaradi občutnih motenj na trgu zaradi pomanjkanja nujno potrebnih dobrin za prebivalce; in če je to potrebno za obrambo RS. Ti ukrepi niso trajne narave, temveč so namenjeni le sanaciji izrednih in časovno omejenih pojavov.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS40323
ZGD člen 2, 2/2, 461, 462, 559. ZUKZ člen 17, 17/1, 17/2. ZTV člen 2.ZSZ člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 57, 64. Ustavni amandma XCIX k URS točka 3.URS člen 68.
stavbna zemljišča - prenos pravice uporabe - lastninska pravica na nepremičninah - pojem tuje pravne osebe - ničnost prodajne pogodbe
Tuje podjetje po ZGD je pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima sedež zunaj Republike Slovenije. Po načelu argumentum a contrario je tedaj gospodarska družba po ZGD domača pravna oseba, če ima sedež v Republiki Sloveniji. Tudi po določilu prvega in drugega odstavka 17. člena ZUKZ, ki sicer velja na splošno za vse pravne osebe, ima drugi toženec status naše osebe, saj je bil ustanovljen (in tako tudi vpisan v sodni register) po našem pravu - po ZGD.
Po pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS "po razveljavitvi 9. do 28. člena ZSZ ni več zakonskih ovir za pogodbeni prenos pravice uporabe, ki jo ima prejšnji lastnik po 13. in 16. členu v zvezi s 64. členom navedenega zakona" (glej Poročilo VS RS št. 1/93), pri čemer izhaja iz obrazložitve še posebej, da ni več ovir za pogodbeni prenos pravice uporabe tudi na nezazidanih stavbnih zemljiščih. To stališče se sicer nanaša na dopustnost pravnega prometa s stavbnimi zemljišči med fizičnimi osebami, toda položaj ne more biti prav nič drugačen, če pri takem prometu nastopajo tudi pravne osebe.
ZPP (1977) člen 153, 153/3, 352, 352/2.ZOR člen 600, 623, 623/2.
pogodba o delu - določitev plačila (pogodbena cena) - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - založitev stroškov za izvedenca
Sodišče prve stopnje je v dejanski situaciji, ko sta vsaka od strank trdili svoje, povsem pravilno ravnalo, ko je po uradni dolžnosti prvič postavilo izvedenca samo, stroške za plačilo tega izvedenca pa najprej naložilo tožeči stranki. Ko je ocenilo, da je izvedenec po nekaj dopolnitvah svoje delo opravil v skladu s pravili stroke, ni bilo več dolžno ukrepati na ta način. Od tu naprej sta bili stranki tisti, ki bi morali predlagati novega izvedenca, če se s prejšnjim ne bi strinjali.
Ko plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Ker sta pravdni stranki razdrli pogodbo o prodaji oz. o nakupu osebnega avtomobila, ki sta jo sklenili 5.6.1995, ima tožnik, ki je izpolnil pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dal (drugi odstavek 132. člena ZOR). Ker je v tožbi navedel, da je plačal 668.000 tolarjev kupnine, ima pravico do povrnitve tega zneska.
Tožniku pripadajo obresti mu pripadajo od dneva, ki ga je navedel v tožbenem zahtevku, do dneva, ko je tožnik oz. njegov pooblaščenec zavrnil delno plačilo. Tedaj je kršil dolžnost iz drugega odstavka 310. člena ZOR, ker ni imel pravnega interesa za zavrnitev delne izpolnitve. Kot je pojasnilo sodišče druge stopnje, tožnik ni mogel imeti nobenega posebnega interesa za odklonitev delne izpolnitve, ker je šlo tedaj za enomesečne zamudne obresti, kar je predstavljalo le neznaten in zanemarljiv del, poleg tega pa je tožena stranka vrnila več, kot znaša kupnina, ki jo sedaj zahteva v tožbi.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - kriteriji za odmero višine odškodnine - enotna sodna praksa - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti v odstotku tudi sicer predstavlja le določen orientacijski podatek, ki sodišču pomaga odmeriti pravično odškodnino in ki je kot dejanski podatek podvržen pravni presoji.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Ravno posebno premoženje toženca je tisto, ki je odločilno vplivalo na večji delež toženca na skupnem premoženju. ZZZDR namreč postavlja zakonsko domnevo v prvem odstavku 59. člena, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, lahko pa dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Toženec je to uspel dokazati in je njegov delež na skupnem premoženju ustrezno večji ravno za toliko, kolikršen odstotek v sorazmerju do celotne vrednosti predstavlja njegovo posebno premoženje, vloženo v skupno premoženje.
pritožba - sprememba odločbe prve stopnje v škodo pritožnika (reformatio in peius)
Iz drugih razlogov organ druge stopnje ne more spremeniti odločbe druge stopnje (in ne tistih, ki so navedeni v določbah 263., 266., in 267. člena ZUP - 2. odst. 244 čl. ZUP) v škodo pritožnika, ker velja načelo, da stranka zaradi pritožbe ne more priti v slabši položaj, kakor bi bila, če se ne bi pritožila. Zato organ druge stopnje ne more mimo razlogov iz 2. odst. 244. čl. ZUP spremeniti odločbe prve stopnje v škodo pritožnika.
Tožnik bi moral dokazati s pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku zoper drugega udeleženca prometne nesreče, da je bila škoda, ki jo je utrpel, povzročena s kaznivim dejanjem. Šele takrat bi sodišče moralo ugovor zastaranja terjatve preverjati tudi z uporabo 377. člena ZOR. Pisna ali ustna zahteva upnika, naj dolžnik izpolni obveznost, ne zadostuje za pretrganje zastaranja (391. člen ZOR).
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov oz. stavbnih zemljišč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede statusa nepremičnine iz zavezanca za denacionalizacijo
Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj upravni organ prve stopnje ni ugotovil statusa nepremičnine, ki je predmet zahtevka za denacionalizacijo, niti zavezancev za vračanje.
ZOR člen 137, 137/2, 138, 454, 454/1. ODZ paragraf 431, 920, 920/2, 1053. ZTLR člen 33.
prodaja - delna nemožnost izpolnitve - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka - zaplemba nepremičnine - denacionalizacija - vrnitev zaplenjenega premoženja - vzdrževanje obveznosti v veljavi
Ko je v letu 1957 prišlo do zaplembe gozda, bi kupec lahko ravnal po pravnem pravilu drugega stavka paragrafa 920 bivšega ODZ oziroma kasneje po drugem odstavku 137. člena ZOR. Izpolnitev pogodbe je bila v njeni sklenitveni fazi in še nekaj let kasneje možna. Zaplemba je povzročila naknadno nemožnost spolnitve, za katero pa ni bila odgovorna nobena od pogodbenih strank. V takem primeru je naknadna delna nemožnost v sami spolnitveni fazi kupcu po prejšnjih pravnih pravilih omogočala odstop od pogodbe. Enako možnost ima tudi po sedaj veljavnem drugem odstavku 137. člena ZOR, po katerem lahko razdre pogodbo ali pa ostane pogodba v veljavi, ima pa pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti. Tako zakonsko besedilo pomeni, da ne gre za razveljavitev pogodbe, saj je ta bila veljavno sklenjena in je bila izpolnitev v sklenitveni fazi tudi možna, pač pa gre za razvezo pogodbe zaradi kasneje nastale nemožnosti izpolnitve. Da pride do razveze pogodbe, je potrebno aktivno ravnanje prizadete pogodbene stranke. Tožnikov oče in tožnik kot njegov pravni naslednik nista tako ravnala. Nasprotno, vztrajala sta pri izpolnitvi pogodbe in sta kljub zaplembi sporni gozd še dolga leta koristila. Zato v obravnavani zadevi uporaba navedenih pravnih pravil oziroma zakonskih določb ne pride v poštev. Revizijsko sodišče se strinja z razlogi pritožbenega sodišča, da se je zaradi uveljavitve ZDen in vrnitve zaplenjenega premoženja toženki izkazalo, da je šlo le za začasno, čeprav dalj časa trajajočo delno nemožnost spolnitve pogodbe. Sedaj je spolnitev pogodbe mogoča.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Pravica do časti in dobrega imena je osebnostna pravica. Duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena morajo biti intenzivne, dolgotrajne in se morajo odražati v okolju, v katerem oškodovanec živi in dela. Šele tako huda kršitev je podlaga za odmero denarne odškodnine.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt moža in očeta
Odločilne okoliščine, ki jih je sodišče dolžno ob tem upoštevati, so poleg duševnih bolečin in šoka ob smrti sami, še prikrajšanja zaradi izgube moralne podpore zakonca oziroma roditelja, izgube pozornosti in pomoči, vzgoje in nasvetov, prikrajšanja v družinskem sožitju in bivanju.
Izjava tretjetoženca S. S. nima potrebnih kvalitet za vpis spremenjene trase služnostne pravice v zemljiško knjigo. Ne gre le za vprašanje manjkajočega zemljiškoknjižnega dovoljenja in neoveritve tretjetoženčevega podpisa, kar bi načeloma lahko nadomestila sodba, temveč predvsem za premajhno določnost tretjetoženčeve izjave. V prvi točki izjave je ta toženec navedel, da je hoja in vožnja po ponujeni parceli možna, saj tudi sam vozi po tej poti, v drugi točki pa, da drugotožencu dovoljuje enako hojo in vožnjo. Kaj je enaka hoja in vožnja oziroma koliko večji je obseg hoje in voženj, ki jih drugotoženec opravlja čez tožnikovo dvorišče, je v izjavi premalo določeno. Prav ta obseg pa je med strankami sporen.
Zato niti tretjetoženčeva izjava z dne 28.3.1995, niti sodba, ki v izreku te izjave ne omenja in je tudi ne dopolnjuje, ne moreta drugotožencu pravno omogočiti izvrševanja služnosti po ponujeni spremenjeni služnostni trasi.
ZPP (1977) člen 489a.ZPSPP člen 10, 12.ZOR člen 100.
postopek v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij - najem poslovnih prostorov
V najemni pogodbi z dne 25.11.1992 ni navedeno, da bi toženca opravljala kot registriran poklic kakšno gospodarsko dejavnost. Enako velja za oba aneksa. Zato tožencev ni mogoče uvrstiti med subjekte, za katere na podlagi 489.a člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - vročanje pisanj - vročanje vabila za narok - pravdna sposobnost - poslovna sposobnost
Po določbi 82. člena ZPP 1977 mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. To določbo je mogoče razlagati le v mejah določb 79. člena ZPP 1977, oziroma, za ta postopek pomembnih, njegovih prvih dveh odstavkov. Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost - prvi odstavek); polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek). Popolna poslovna sposobnost polnoletne osebe se domneva. Nepravdno sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti paziti, ali je udeleženka glede na svojo starost in zdravstveno stanje sploh še pravdno sposobna, torej po uradni dolžnosti dvomiti o (popolni)
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi - pomožni objekt
Objekt v izmeri 3 x 3 m in skladiščna lopa v izmeri 18 x 8 m ne moreta biti samostojna objekta in sta torej le pomožna objekta, ki se vračata skupaj z glavno stvarjo - stavbo. Pri tem se njena vrednost vračuna v povečano vrednost nepremičnine, ki se vrača.
Plačilo kupnine, za katero bo dobila tožeča stranka odškodnino po 73. čl. ZDen, ni ovira za vračanje premoženja, niti ga ni mogoče šteti v povečano vrednost nepremičnine v času vračanja.
Motenje posesti zavezanca s strani upravičenca (oz. njegovega pravnega naslednika) ni ovira za vračanje nepremičnine po 21. čl. ZDen.