zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Da gre v resnici pri izvajanjih vložnika zgolj za vprašanje pravilnosti utemeljenega dejanskega stanja, je jasno razvidno iz njegovega stališča, da bi sodišče moralo dokazati, da je obsojeni Ž. kritičnega dne prodajal mamilo iz "dveh virov" in nato o tem navesti razloge... Po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
zamudne obresti - povrnitev negmotne škode - zavarovanje pred odgovornostjo - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali zavarovalne vsote - lastna pravica zavarovanca in direktna tožba - plačilo nespornega dela zavarovalne vsote
ZOR ureja zavarovanje v XXVII. poglavju, obveznosti zavarovalnice pa v 4. odseku tega poglavja. Ta odsek pa ne govori le o strankah zavarovalne pogodbe (sklenitelju zavarovanja in zavarovancu), ampak tudi o "upravičencu" (920. člen), "prinosniku police", "zahtevku koga drugega, ki se na polico sklicuje", "zahtevku tretjega pri prostovoljnem zavarovanju pred odgovornostjo" itd. (921. člen). To pa pomeni, da določbe 4. odseka ZOR (919. do 921. člen) ne veljajo le za primere, ko zahtevke proti zavarovalnici uveljavlja zavarovanec kot pogodbena stranka iz zavarovalne pogodbe, ampak tudi za primere, ko zahtevke proti zavarovalnici uveljavlja oškodovanec (ki sicer ni pogodbena stranka zavarovalne pogodbe) na podlagi z zakonom priznane lastne pravice do odškodnine iz zavarovanja (že omenjeni 941. člen ZOR). Zakonska določba o actio directa je sprejeta tudi v oškodovančevo korist in ni videti razloga, zakaj naj ne bi zakon silil zavarovalnice, da ravna enako hitro pri izplačilu tako oškodovancu kot zavarovancu.
Določba 919. člena ZOR (ki je v 4. odseku XXVII. poglavja ZOR) ne izključuje zahtevkov za povrnitev nepremoženjske škode, saj govori o izplačilu odškodnine (brez razlikovanja med premoženjsko in nepremoženjsko škodo) ali v zavarovalni pogodbi določene vsote.
V ZOR so za izpolnitev zavarovalnice določeni kratki roki. Smisel določila 919. člena ZOR je tedaj v tem, da zavarovalnici preprečuje zavlačevanje in jo sili, da čimprej uresniči upravičene zavarovančeve in/ali oškodovančeve interese (kadar ta uveljavlja z neposredno tožbo lastne pravice iz zavarovanja). Zato mora celo v primeru, ko se znesek njene obveznosti ne da ugotoviti, upravičencu plačati nesporni del obveznosti kot predujem.
nujni delež - trditveno in dokazno breme strank - sprememba tožbe v pritožbenem postopku
Šele po prejemu sodbe sodišča prve stopnje, ki je zaradi neprikrajšanega nujnega deleža tožbeni zahtevek zavrnila, je tožeča stranka v pritožbenem postopku začela svoj tožbeni zahtevek utemeljevati tudi z vsebino darilne pogodbe z dne 16.2.1976. Tako ravnanje tožeče stranke pa je, kot je pravilno ugotovilo tudi pritožbeno sodišče, v nasprotju z določbami ZPP/77, saj predstavlja nedovoljeno spremembo tožbe (190. in 191. člen ZPP/99).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zatrjevane kršitve določb kazenskega postopka po 8. in 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP vložnik opira na lastne ugotovitve in ne na dejstva in okoliščine, ki so bile ugotovljene v teku rednega postopka. Iz enake podlage izvaja tudi trditve o kršitvah ustavnih človekovih pravic. Tudi v tem delu zahteva za varstvo zakonitosti v bistvu napada ugotovljeno dejansko stanje, kar pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP v postopku po zahtevi za varstvo zakonitosti ni dopustno.
ZPP (1977) člen 189, 292, 313, 313/3, 329/2, 400, 400/1.
nasprotna tožba - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - ločeno obravnavanje nasprotne tožbe - formalno procesno vodstvo - revizija zoper sklep sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije
Nasprotna tožba ni le obrambno sredstvo zoper tožnikovo tožbo, ampak je samostojna tožba. Z vložitvijo nasprotne tožbe dobimo dve samostojni pravdi, ki sta lahko združeni v enotno obravnavanje.
Odločitev sodišča prve stopnje, da nasprotne tožbe ne bo obravnavalo skupaj s tožbo, in odločitev pritožbenega sodišča, da je za obravnavanje nasprotne tožbe glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče, predstavljata sodni odločitvi, s katerima o tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe še ni bilo pravnomočno odločeno.
podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do nevarnih razmer pri odpiranju vrat prišlo zato, ker rudnik ni izvršil potrebnih varnostnih ukrepov. Ob taki ugotovitvi pa je pravno pravilna odločitev, da tožena stranka ne odgovarja na podlagi pravil o objektivni odgovornosti, temveč na podlagi pravil o subjektivni, krivdni odgovornosti.
Odločitev Slovenske razvojne družbe (sklep o izbiri najugodnejšega kupca delnic v postopku sprejetega programa lastninskega preoblikovanja podjetja) in sklenjena pogodba s kupcem nista upravna akta, ki bi se lahko izpodbijala v upravnem sporu. Gre za ravnanje tožene stranke kot gospodarskega subjekta (gospodarske delniške družbe) za vstop v obligacijskopravna razmerja. Gre torej za civilni spor, za katerega ni pristojno upravno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.
Če stečajni dolžnik pri vnovčevanju svojega premoženja prodaja tudi pogodbeno terjatev do dolžnika X in se z njim dogovori za zmanjšanje terjatve in za drugačni rok plačila, pomeni tak dogovor spremembo pogodbe o višini terjatve in roka plačila, ne pa posebnega odplačnega pogodbenega odstopa terjatve od stečajnega dolžnika kot cedenta na dolžnika X kot cesionarja.
Revizija ima tedaj prav, da ne gre pri navedeni "pogodbi o odplačnem prenosu terjatev" ne gre za pravni institut prenovitve iz 348. člena ZOR, saj se stranki v okviru obstoječe obveznosti nista dogovorili niti za drugačen predmet niti za drugačno pravno podlago, temveč sta le obseg obveznosti in rok plačila soglasno spremenili. Stranki sta tako dosegli sporazum o likvidaciji kreditnega razmerja.
ZUP člen 2. CZ člen 254, 254/1.ZOR člen 827. ZUS ( 1977 ) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.
položaj špediterja v carinskem postopku - sprejem odločb
Ker je carinski postopek poseben upravni postopek in ker iz določbe 254. člena CZ izhaja, da je špediter, če nastopa v postopku carinjenja v imenu carinskega zavezanca, odgovoren za pravilnost izpolnjenih dejanj, to pomeni, da je pooblaščen za vsa dejanja carinskega postopka, tudi za sprejem odločb, ki jih izdaja carinski organ v carinskem postopku.
Dedič, ki odstopi svoj dedni delež sodediču še naprej odgovarja zapustnikovemu upniku za zapustnikove dolgove solidarno s sodediči do višine vrednosti svojega odstopljenega dednega deleža.
Pravilnik o varstvu pri delu na železnicah člen 22, 22-1. Navodilo o premiku številka 42, 42-51.ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost železniškega podjetja - skrajna skrbnost - nesreča pri delu - prečkanje železniškega tira - pravno mnenje - odškodnina za smrt bližnjega
Drugi del pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (Poročilo o sodni praksi VSS št. 1/93), ki se nanaša na delni krivdni prispevek k nastanku škode v železniški prometni nesreči, se nanaša na oškodovanca, ki ni delavec v železniškem prometu oz. na tretjo osebo, ki je v takšni ali drugačni vlogi (potnik, pešec, ki se znajde v bližini vlaka ali ki prečka progo) in le zanj pravno mnenje sprejema merilo povprečne skrbnosti.
Če gre za delovno nesrečo je potrebno tehtati na eni strani odgovornost delodajalca za dejavnost, ki jo opravlja, na drugi strani pa odgovornost ustrezno usposobljenega delavca za takšno dejavnost. Pokojni poškodovanec je bil izkušen železniški delavec premikač (kot tak je delal od leta 1972), ki je vsa ravnanja in nevarnosti v povezavi s premikom vlakovne kompozicije po železniški postaji poznal.
Postavlja se vprašanje, ali sta tožena stranka in upravni organ prve stopnje pravilno ugotovila upravičenca do denacionalizacije, v primeru, da gre v predmetni zadevi za dve različni osebi, pri čemer je bilo prvi podržavljeno premoženje, drugi pa le odvzeta predmetna parcela iz posesti.
URS člen 26, 33, 67, 67/1. ZTLR člen 50, 50/1, 70, 70/3, 78.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - sklepčnost tožbenega zahtevka - posest stvarne služnosti - obseg stvarne služnosti - motenje posesti stvarne služnosti - obseg posestnega varstva - vrnitev v prejšnje stanje
V 3. odstavku 70. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) ima posest stvarne služnosti tisti, kdor dejansko uporablja nepremičnino drugega, in sicer v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti. Zaradi tako opredeljene posesti pravice je razpravljanje o motenju posesti stvarne služnosti vedno povezano tudi z ugotavljanjem pravice do stvarne služnosti.
Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve, ki ga je zapuščinsko sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju (Ul. SRS št. 15/76, 23/78) povzelo v sklep o dedovanju, v obravnavani zadevi po svoji temeljni lastnosti predstavlja pogodbo civilnega prava, katere kavza je bila ekvivalentnost. Zato je izpodbojen pod enakimi pogoji in razlogi, kot veljajo za take pogodbe.