Ob zatrjevanju kršitve določil Ustave Republike Slovenije, ki se nanašajo na temeljne človekove pravice in svoboščine, mora sodišče presoditi, ali je verjetno izkazana zatrjevana kršitev o svobodi gibanja in tudi, ali takšna izkazanost, ker gre za ustavno pravico, ki jo je mogoče omejiti le izjemoma, že sama po sebi pomeni obenem tudi že verjetno izkazanost hujših škodljivih posledic.
pripor - sklep o priporu pred vložitvijo zahteve za uvedbo preiskave - sestavine sklepa
Ker v obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora niso povzeti razlogi, ki jih je v zvezi s predlogom za odreditev pripora navajal okrožni državni tožilec na naroku dne 9.9.1999, na katerem sta bila navzoča osumljenka in njen zagovornik, ki sta se poslužila pravice iz 2.odst. 204.a čl. ZKP, ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
ZOR člen 200, 200/1, 203. ZPP (1977) člen 8, 354, 354/2-7.URS člen 23.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - primarni strah - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo proste presoje dokazov
Nižji sodišči pri odločanju o odškodnini za strah, nista upoštevali tistega dela prvega odstavka 200. člena ZOR, ki omogoča sodišču, da prisodi denarno odškodnino kot zadoščenje oškodovancu samo za škodo, pri kateri sta stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje intenzivna in dolgotrajna.
Tožena stranka je bila povabljena na glavno obravnavo in je bila prisotna na narokih, zato si je tedaj lahko neposredno ogledala tožnikov prst in stanje primerjala s stanjem, ki ga prikazuje fotografija. Na glavni obravnavi je imela vse možnosti za to, da se je seznanila s potekom dokaznega postopka in je sodelovala, zato revizijski očitek, češ da ni imela možnosti obravnavanja pred sodiščem (7.točka drugega odstavka 354. člena ZPP 1977) in da s tožnikom ni bila v enakoprav-nem položaju (23. člen Ustave Republike Slovenije, URS, Ur.l. RS, št. 33/91), ni primeren in ni utemeljen.
ZTLR člen 14, 38, 38/2, 39, 39/2, 72, 72/2.ZOR člen 210, 210/4, 214, 219.
nedobroverna posest - solastnina - uporaba sorazmernega dela solastne stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo najemnine
Solastnik nepremičnine, ki ima v nedobroverni posesti delež drugega solastnika, je temu dolžan povrniti korist v višini najemnine, čeprav od nepremičnine ne pridobiva dohodke.
ZUS člen 3, 3/1. ZPPSL člen 101, 103, 131.ZDen člen 67. ZUP (1956) člen 12.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca - denacionalizacija - čas izdaje denacionalizacijske odločbe - pravnomočnost in dokončnost upravne odločbe - začasna odredba
Denacionalizacijski upravičenec je upravičen izločati predmet denacionalizacije iz stečajne mase le na podlagi odločbe pristojnega državnega organa prve stopnje, če je bila ta izdana pred začetkom stečajnega postopka in seveda, če se z njo stvar vrne upravičencu.
pripor - ponovitvena nevarnost - sredstva za preživljanje - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V kolikor gre v zvezi s tem za vprašanje, ali je to, kar vložnik zatrjuje (da ima sredstva za preživljanje), resnično, gre za vprašanje dejanskega stanja, ki ga v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP ni moč obravnavati. V kolikor vložnik zatrjuje, da bi sodišče navedeno okoliščino moralo upoštevati tudi pri presoji obstoja ponovitvene nevarnosti, pa je treba opozoriti na določbo 1.odst. 18.čl. ZKP, po kateri sodišče pri presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in z njimi ni omejeno. To pomeni, da tudi v tem pogledu ne more biti podana kršitev zakona.
dolžnost staršev preživljati otroka - znižanje preživnine - spremenjene razmere - možnosti preživninskega zavezanca - potrebe upravičenca do preživnine
Starši z rojstvom novih otrok prevzemajo nase nove odgovornosti za njihovo preživljanje, vzgojo in šolanje. Zato se ne morejo izgovarjati na veliko število otrok in na slab zaslužek. Čeprav sta se tožniku kasneje rodili dve hčerki, zaradi tega ne sme biti izničen tožnikov prispevek za preživljanje sina in se mora tožnik potruditi, da bo toliko zaslužil, da bo lahko preživljal svoje otroke, saj je to njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. list RS, št. 33/91).
Tožnica zahteva, da ji tožena stranka v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 170. člena zakona o obligacijskih razmerjih, poravna škodo, ki ji jo je povzročil lečeči zdravnik s prepozno vloženo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine zaradi telesne okvare. Zato v tem primeru ne gre za socialni spor v smislu določb prvega odstavka 5. člena ZDSS, ne gre pa tudi za spor o odškodnini za škodo po drugem odstavku 5. člena ZDSS, saj bi morala za ugotovitev pristojnosti po tem določilu biti škoda povzročena zavarovancu ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem, ne pa zaradi malomarnosti tretje osebe. Zato tudi po tej določbi ne gre za spor, za katerega obravnavo bi bilo pristojno specializirano sodišče.
Ker je 6. člen zakona o sodiščih združenega dela določal oficialno vodenje postopka, 24. člen istega zakona pa, da je pred sodišči združenega dela udeleženec v postopku vsak, ki je nosilec pravic in dolžnosti v razmerju, o katerem se odloča, je bila ob vložitvi tožbe (predloga), glede na to, da je bil zahtevek postavljen na plačilo plače (osebnega dohodka), plačilo razlik v plači in na plačilo odpravnine zoper delodajalca in njegove pravne naslednike, kar nedvomno predstavlja spor o medsebojnih pravicah delavca iz medsebojnega razmerja v združenem delu (19. člen ZSZD), za odločanje podana pristojnost sodišča združenega dela.
ZDen nima drugačnih določb glede vloge za denacionalizacijo, zato se v teh postopkih uporabljajo določbe ZUP, ker vloga ni bila v roku dopolnjena z zahtevanimi dokazili oz. listinami, med temi tudi s pooblastilom za zastopanje, je tožena stranka pravilno uporabila določbo 68. čl. ZUP in vlogo zavrgla.
dovoljenje za začasno prebivanje - humanitarni razlogi - objektivne okoliščine, ki pomenijo ogrožanje osebne varnosti tujca
Upravičen objektivni razlog, ki pomeni ogrožanje osebne varnosti tujca, je podan tudi v primeru, ko obstaja več posameznih okoliščin, ki sicer vsaka zase ne predstavlja upravičenega razloga, vse skupaj pa so lahko upravičen razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujcu, tudi iz humanitarnih razlogov.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve - zahteva vložena zoper pravnomočen sklep o podaljšanju hišnega pripora
Med kazenskim postopkom, ki še ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora (4.odst.420.čl. ZKP). Navedena izjema se izrecno nanaša le na pripor in torej ne velja za hišni pripor. Tudi določba 6.odst. 199.a čl ZKP glede vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo o odreditvi ali podaljšanju hišnega pripora ne napotuje na smiselno uporabo določb ZKP o priporu.
zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
V 1.odst. 420.čl. ZKP, v katerem so našteti vsi razlogi, iz katerih je dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ni določeno, da se sme pravnomočna sodba izpodbijati zaradi določbe o kazenskih sankcijah, to je zaradi primernosti izrečene sankcije v smislu 3. in 4.tč. 370.čl. ZKP.
skrajšani postopek - pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - pritožba zoper sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga - pristojnost za odločanje o pritožbi - vročitev obtožnega predloga obdolžencu - vročitev obtožnega predloga priprtemu obdolžencu
Tako v primeru odreditve kot podaljšanja pripora je nujen pogoj za takšno odločitev obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Po vložitvi obtožnega predloga je takšen sum moč preizkušati oz. ga lahko obdolženec in njegova obramba učinkovito izpodbija, le če sta seznanjena z vloženim obtožnim aktom obenem z ostalimi podatki spisa. Sodišče mora zato v primeru, ko je obdolženec v priporu, vročiti obtožni predlog v 24 urah po prejemu v skladu s 1.odst. 273.čl. ZKP v zvezi s 429.čl. ZKP.
Po določbi 2.odst. 272.čl. ZKP v zvezi s 429.čl. ZKP o podaljšanju pripora po vloženem obtožnem predlogu odloča s sklepom sodnik okrajnega sodišča, o pritožbi zoper tak sklep pa v skladu z določbo 1.odst. 402.čl. ZKP sodišče druge stopnje na seji senata.
Zakonitost upravnega akta oz. posamičnega akta in dejanja sodišče presoja v mejah tožbenega zahtevka. Če iz zahtevka ni razvidno, za kateri upravni oz. posamični akt stranka uveljavlja sodno varstvo, tudi ni jasno sporno razmerje, za katero se zahteva začasna ureditev stanja, kar je eden izmed bistvenih pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.
ZUS člen 69, 69/2.ZZLPPO člen 51.ZLPP člen 13, 13/3.
začasna odredba - stvarna pristojnost
Čeprav sodišče pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe presoja izpolnjenost oz. neizpolnjenost pogojev iz 69. člena ZUS, mora vendarle najprej ugotoviti, ali je stvarno pristojno za odločanje o predmetu spora.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 57. ZUS člen 16, 23, 23/3, 50, 50/2, 51, 51/1, 59, 59/1, 72, 72/2. ZPP (1977) člen 342, 342/1.
lokacijsko dovoljenje
Glavna obravnava ni potrebna, če sodišče presodi, da k tožbenim navedbam predloženi dokazi ne kažejo na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. odst. 50. čl. ZUS).
Če je po PUP določeno zemljišče predvideno za gradnjo, mejaš ne more v lokacijskem postopku uspeti z ugovorom, da je zemljišče za gradnjo prestrmo. Mejaš oz. sosed ne more vplivati na odločitev o lokaciji objekta z ugovori, ki nimajo podlage v predpisanih pogojih. Zato ne more uspeti z ugovori, ki kažejo na to, da se ne strinja s pogoji gradnje na podlagi strokovnih rešitev v okviru PUP in predpisanih normativov ter izdanih predpisanih soglasij.