revizija - dovoljenost revizije za spremenjeno tožbo - opredelitev vrednosti spornega predmeta - prekluzija
Tožeča stranka mora navesti vrednost spornega predmeta ob spremembi tožbe oziroma tožena stranka mora izzvati postopek po tretjem odstavku 40. člena ZPP najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, ki je bil po spremembi tožbe.
dolžnost staršev preživljati otroka - znižanje preživnine - spremenjene razmere - možnosti preživninskega zavezanca - potrebe upravičenca do preživnine
Starši z rojstvom novih otrok prevzemajo nase nove odgovornosti za njihovo preživljanje, vzgojo in šolanje. Zato se ne morejo izgovarjati na veliko število otrok in na slab zaslužek. Čeprav sta se tožniku kasneje rodili dve hčerki, zaradi tega ne sme biti izničen tožnikov prispevek za preživljanje sina in se mora tožnik potruditi, da bo toliko zaslužil, da bo lahko preživljal svoje otroke, saj je to njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. list RS, št. 33/91).
promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami - predkupna pravica - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe - sklenitev prodajne pogodbe - kumulativni pogoji
Zakon nudi pravno varstvo predkupnemu upravičencu z možnostjo, da zahteva razveljavitev prodaje, le če predkupni upravičenec zahteva hkrati sklenitev prodajne pogodbe zase. Sicer takšnega varstva ni.
Ob zatrjevanju kršitve določil Ustave Republike Slovenije, ki se nanašajo na temeljne človekove pravice in svoboščine, mora sodišče presoditi, ali je verjetno izkazana zatrjevana kršitev o svobodi gibanja in tudi, ali takšna izkazanost, ker gre za ustavno pravico, ki jo je mogoče omejiti le izjemoma, že sama po sebi pomeni obenem tudi že verjetno izkazanost hujših škodljivih posledic.
ZOR člen 567, 567/1.ZDen člen 88, 89. ZPP (1977) člen 56, 56/1, 489a.ZS člen 99, 99/2-2.
zakup - plačilo zakupnine - razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - gospodarski spor
ZDen prepoveduje razpolaganje z nepremičninami oziroma s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve, od dneva uveljavitve zakona dalje, to je od 7.12.1991. Ker sta nižji sodišči ugotovili, da mora toženka izpolniti svojo obveznost iz zakupne pogodbe z dne 25.9.1990, torej iz časa pred uveljavitvijo ZDen, z njo ni prekršena prepoved razpolaganja, ker za sklenitev te pogodbe ZDen še ni mogel veljati. Pogodba tudi ni fiktivna in špekulativna v smislu 89. člena ZDen. Da bi bila nepremičnina že vrnjena denacionalizacijski upravičenki, pa revidentka ne zatrjuje.
ZUS člen 3, 3/1. ZPPSL člen 101, 103, 131.ZDen člen 67. ZUP (1956) člen 12.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca - denacionalizacija - čas izdaje denacionalizacijske odločbe - pravnomočnost in dokončnost upravne odločbe - začasna odredba
Denacionalizacijski upravičenec je upravičen izločati predmet denacionalizacije iz stečajne mase le na podlagi odločbe pristojnega državnega organa prve stopnje, če je bila ta izdana pred začetkom stečajnega postopka in seveda, če se z njo stvar vrne upravičencu.
ZOR člen 200, 203. ZPP (1977) člen 354, 354/1, 373.
povrnitev negmotne škoda - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - škoda lastnega izvora - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zmotna uporaba materialnega prava
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
Z zatrjevanim povečanim tovornim prometom po lokalnih cestah za potrebe sporne gradnje in s tem nastanek morebitne škode, še niso izkazane hujše škodljive posledice. Te so po oceni sodišča le tiste, ki jih kasneje sploh ne bi bilo mogoče v celoti odpraviti.
ZDen nima drugačnih določb glede vloge za denacionalizacijo, zato se v teh postopkih uporabljajo določbe ZUP, ker vloga ni bila v roku dopolnjena z zahtevanimi dokazili oz. listinami, med temi tudi s pooblastilom za zastopanje, je tožena stranka pravilno uporabila določbo 68. čl. ZUP in vlogo zavrgla.
Ker je 6. člen zakona o sodiščih združenega dela določal oficialno vodenje postopka, 24. člen istega zakona pa, da je pred sodišči združenega dela udeleženec v postopku vsak, ki je nosilec pravic in dolžnosti v razmerju, o katerem se odloča, je bila ob vložitvi tožbe (predloga), glede na to, da je bil zahtevek postavljen na plačilo plače (osebnega dohodka), plačilo razlik v plači in na plačilo odpravnine zoper delodajalca in njegove pravne naslednike, kar nedvomno predstavlja spor o medsebojnih pravicah delavca iz medsebojnega razmerja v združenem delu (19. člen ZSZD), za odločanje podana pristojnost sodišča združenega dela.
dovoljenje za začasno prebivanje - humanitarni razlogi - objektivne okoliščine, ki pomenijo ogrožanje osebne varnosti tujca
Upravičen objektivni razlog, ki pomeni ogrožanje osebne varnosti tujca, je podan tudi v primeru, ko obstaja več posameznih okoliščin, ki sicer vsaka zase ne predstavlja upravičenega razloga, vse skupaj pa so lahko upravičen razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujcu, tudi iz humanitarnih razlogov.
Tožnica zahteva, da ji tožena stranka v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 170. člena zakona o obligacijskih razmerjih, poravna škodo, ki ji jo je povzročil lečeči zdravnik s prepozno vloženo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine zaradi telesne okvare. Zato v tem primeru ne gre za socialni spor v smislu določb prvega odstavka 5. člena ZDSS, ne gre pa tudi za spor o odškodnini za škodo po drugem odstavku 5. člena ZDSS, saj bi morala za ugotovitev pristojnosti po tem določilu biti škoda povzročena zavarovancu ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem, ne pa zaradi malomarnosti tretje osebe. Zato tudi po tej določbi ne gre za spor, za katerega obravnavo bi bilo pristojno specializirano sodišče.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve - zahteva vložena zoper pravnomočen sklep o podaljšanju hišnega pripora
Med kazenskim postopkom, ki še ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora (4.odst.420.čl. ZKP). Navedena izjema se izrecno nanaša le na pripor in torej ne velja za hišni pripor. Tudi določba 6.odst. 199.a čl ZKP glede vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo o odreditvi ali podaljšanju hišnega pripora ne napotuje na smiselno uporabo določb ZKP o priporu.
Odločitev Slovenske razvojne družbe (sklep o izbiri najugodnejšega kupca delnic v postopku sprejetega programa lastninskega preoblikovanja podjetja) in sklenjena pogodba s kupcem nista upravna akta, ki bi se lahko izpodbijala v upravnem sporu. Gre za ravnanje tožene stranke kot gospodarskega subjekta (gospodarske delniške družbe) za vstop v obligacijskopravna razmerja. Gre torej za civilni spor, za katerega ni pristojno upravno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.
nujni delež - trditveno in dokazno breme strank - sprememba tožbe v pritožbenem postopku
Šele po prejemu sodbe sodišča prve stopnje, ki je zaradi neprikrajšanega nujnega deleža tožbeni zahtevek zavrnila, je tožeča stranka v pritožbenem postopku začela svoj tožbeni zahtevek utemeljevati tudi z vsebino darilne pogodbe z dne 16.2.1976. Tako ravnanje tožeče stranke pa je, kot je pravilno ugotovilo tudi pritožbeno sodišče, v nasprotju z določbami ZPP/77, saj predstavlja nedovoljeno spremembo tožbe (190. in 191. člen ZPP/99).
Če stečajni dolžnik pri vnovčevanju svojega premoženja prodaja tudi pogodbeno terjatev do dolžnika X in se z njim dogovori za zmanjšanje terjatve in za drugačni rok plačila, pomeni tak dogovor spremembo pogodbe o višini terjatve in roka plačila, ne pa posebnega odplačnega pogodbenega odstopa terjatve od stečajnega dolžnika kot cedenta na dolžnika X kot cesionarja.
Revizija ima tedaj prav, da ne gre pri navedeni "pogodbi o odplačnem prenosu terjatev" ne gre za pravni institut prenovitve iz 348. člena ZOR, saj se stranki v okviru obstoječe obveznosti nista dogovorili niti za drugačen predmet niti za drugačno pravno podlago, temveč sta le obseg obveznosti in rok plačila soglasno spremenili. Stranki sta tako dosegli sporazum o likvidaciji kreditnega razmerja.