ZDR (1990) člen 29, 33, 33/1, 33/1-3, 35, 35/2, 36d, 36d/2. ZPIZ (1983) člen 24.ZPIZ člen 24.
starostna pokojnina - dokup zavarovalne dobe - predčasna pokojnina - upokojitev na lastno željo delavcev
Tožena stranka - delodajalec - ni izvedla postopka za ugotavljanje, da delo tožnikov trajno ni potrebno po določbah ZDR (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91). Tožniki so se upokojili na lastno željo po določbi 24. člena takrat (1990 in 1991) veljavnega ZPIZ (Uradni list SRS in SR, št. 27/83 do 10/91). Tožniki zato ne morejo uspešno zahtevati, da jim tožena stranka dokupi zavarovalno dobo po določbah ZDR.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - suspenz - upokojitev na lastno željo - pravica do razlike plače - izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije
Revidentka ni mogla imeti istočasno statusa upokojenke in delavke v delovnem razmerju, zato sodišče ni imelo pravne podlage za odločitev, da ji je delovno razmerje trajalo tudi po tem, ko je bila starostno upokojena in je njen tovrstni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZOR člen 111, 117. ZPP (1977) člen 395, 395/2. ZTPDR člen 78, 83.
zavrženje tožbe - procesna predpostavka - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje pravice - predhodni postopek pri delodajalcu - delovno razmerje pri delodajalcu - izpodbojnost sporazuma o prenehanju delovnega razmerja
Ugotavljanje veljavnosti ali neveljavnosti sporazuma (pogodbe) tudi v delovnem razmerju ni tako dejanje, ki bi ga bilo mogoče izpeljati v postopku varstva pravic, kot da bi šlo za enostransko odločitev in enostranski poseg delodajalca v delavčevo pravico. Izpodbojnost sporazuma zaradi omejene poslovne sposobnosti oziroma napak volje pri sklepanju, s kasnejšo možnostjo razveljavitve sporazuma, je po mnenju revizijskega sodišča obligacijsko pravni institut, ki ga je (v letu dni po tem, ko se je izvedelo za razlog izpodbijanja - določba 117. člena ZOR) tako kot na primer denarno terjatev, možno uveljavljati pri pristojnem sodišču tudi brez predhodnega postopka pri delodajalcu.
ZTPDR člen 23, 23/2, 78. ZDR (1990) člen 102a, 102a/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - sklep o prenehanju delovnega razmerja - pravni pouk - pravna posledica opustitve pravnega pouka
Ker je pravni pouk po izrecni določbi 78. člena ZTPDR bistvena sestavina sklepa o prenehanju delovnega razmerja, izdanega na prvi stopnji, in ne le dokončnega sklepa iz 102a člena ZDR, so pravne posledice njegove opustitve enake, kot jih določa 2. odstavek 102a člena ZDR. To pomeni, da sklep brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti v škodo delavca.
ZTPDR člen 14. ZDR (1990) člen 16, 100, 100/1-4. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - sklenitev delovnega razmerja - poskusno delo - delovno razmerje pri delodajalcu - sprememba pogojev in zahtev med trajanjem poskusnega dela
Ravnanje tožene stranke, ki je med trajanjem poskusnega dela tožnika enostransko spremenila pogoje in zahteve, pomeni kršitev zakonskih in pogodbenih določb, nenazadnje pa tudi kršitev načela enakopravnosti pri sklepanju delovnega razmerja.
ZKP zaradi zagotavljanja pravice do obrambe pridržanega osumljenca določa odreditev pridržanja po preiskovalnem sodniku za nadaljnjih 48 ur, ko je osumljencu zagotovljenih 24 ur, da si izbere zagovornika po lastni odločitvi, če se zanj sam odloči.
ZPP (1977) člen 8, 354, 354/1, 354/2-10, 385, 385/3.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Revizijsko sodišče ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodb prve in druge stopnje in s tem tudi ne, ali je dejansko stanje ugotovljeno pravilno in v celoti. Za revizijsko sodišče so dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe obvezna podlaga za odločanje v revizijskem postopku.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Nevarna je tista dejavnost, ki ustvarja ob normalni, pričakovani in izkustveni izvedbi povečano tveganje. Premik 200 kg težke železne blagajne ob zidu, ob primarni izbiri manevra ne predstavlja opravila, ki bi bilo samo po sebi nevarno; delodajalec, ki je svojemu delavcu tak premik naročil, odgovarja le krivdno.
pripor - ponovitvena nevarnost - sredstva za preživljanje - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V kolikor gre v zvezi s tem za vprašanje, ali je to, kar vložnik zatrjuje (da ima sredstva za preživljanje), resnično, gre za vprašanje dejanskega stanja, ki ga v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP ni moč obravnavati. V kolikor vložnik zatrjuje, da bi sodišče navedeno okoliščino moralo upoštevati tudi pri presoji obstoja ponovitvene nevarnosti, pa je treba opozoriti na določbo 1.odst. 18.čl. ZKP, po kateri sodišče pri presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in z njimi ni omejeno. To pomeni, da tudi v tem pogledu ne more biti podana kršitev zakona.
ZTLR člen 14, 38, 38/2, 39, 39/2, 72, 72/2.ZOR člen 210, 210/4, 214, 219.
nedobroverna posest - solastnina - uporaba sorazmernega dela solastne stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo najemnine
Solastnik nepremičnine, ki ima v nedobroverni posesti delež drugega solastnika, je temu dolžan povrniti korist v višini najemnine, čeprav od nepremičnine ne pridobiva dohodke.
začasna odredba - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek
Sodišče je vezano na zahtevo stranke in če je že ugotavljalo, da sporno pravno razmerje ni verjetno izkazano, bi moralo obrazložiti, na podlagi česa to ugotavlja, zahtevo pa bi smelo kvečjemu zavrniti, ne zavreči. Po uradni dolžnosti sodišče lahko izda začasno odredbo le na podlagi 3. odstavka 62. člena ZUS.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic
Trditev, da pri transakcijah, opisanih v obtožbi v zvezi s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali pravic po 2. in 1.odst. 244.čl. KZ, ni oškodovanca oz. naj bi bil to obtoženec sam, ne predstavlja podlage za ugotovitev, da v obtožbi opisanem ravnanju ni elementov zlorabe pravic z namenom pridobitve premoženjske koristi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica obs. S. O. uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se ne strinja z dokazno oceno sodišča, ki ni le na podlagi izpovedbe oškodovanega D. S., pač pa tudi z oceno zagovorov obsojencev ugotovilo, da so storili očitano kaznivo dejanje. Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
ZOR člen 200, 200/1, 203. ZPP (1977) člen 8, 354, 354/2-7.URS člen 23.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - primarni strah - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo proste presoje dokazov
Nižji sodišči pri odločanju o odškodnini za strah, nista upoštevali tistega dela prvega odstavka 200. člena ZOR, ki omogoča sodišču, da prisodi denarno odškodnino kot zadoščenje oškodovancu samo za škodo, pri kateri sta stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje intenzivna in dolgotrajna.
Tožena stranka je bila povabljena na glavno obravnavo in je bila prisotna na narokih, zato si je tedaj lahko neposredno ogledala tožnikov prst in stanje primerjala s stanjem, ki ga prikazuje fotografija. Na glavni obravnavi je imela vse možnosti za to, da se je seznanila s potekom dokaznega postopka in je sodelovala, zato revizijski očitek, češ da ni imela možnosti obravnavanja pred sodiščem (7.točka drugega odstavka 354. člena ZPP 1977) in da s tožnikom ni bila v enakoprav-nem položaju (23. člen Ustave Republike Slovenije, URS, Ur.l. RS, št. 33/91), ni primeren in ni utemeljen.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-13, 365, 365/2, 375, 385.
revizija - razlogi za revizijo - meje revizijskega preizkusa
Res je, da sodišče druge stopnje ni ponovno v podrobnostih omenjalo vseh okoliščin, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje, ko je zavračalo tožnikove očitke o pomanjkljivostih izvedbe procesa.
Zadovoljilo se je s "podrobno, obširno in kompleksno analizo dokazov", sprejeto v sodbi sodišča prve stopnje, s katero je to "že odgovorilo na vse pritožbene pomisleke in predloge". Vendar pa to pomeni, da je sodišče druge stopnje presojalo pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.
pripor - sklep o priporu pred vložitvijo zahteve za uvedbo preiskave - sestavine sklepa
Ker v obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora niso povzeti razlogi, ki jih je v zvezi s predlogom za odreditev pripora navajal okrožni državni tožilec na naroku dne 9.9.1999, na katerem sta bila navzoča osumljenka in njen zagovornik, ki sta se poslužila pravice iz 2.odst. 204.a čl. ZKP, ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.