sodba na podlagi pripoznave - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Predlog za obnovo postopka, ki se je pravnomočno končal s sodbo na podlagi pripoznave, temelji lahko le na razlogih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka absolutne narave iz 1., 2., 3., 6. (zaradi zmote, sile - grožnje ali zvijače - prevare, ki pomenijo kaznivo dejanje v zakonu naštetih oseb) in 7. točke 421. člena ZPP/77.
Nikakor pa ni dovoljen obnovitveni razlog, ki temelji na novih dejstvih ali novih dokazih iz 9. točke 421. člena ZPP/77.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije pri razsoji o odškodnini za nepremoženjsko škodo po 1. točki 1. odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku v povezavi z 200. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) poskuša ustvariti ravnotežje med prisojenimi odškodninami za različne vrste nepremoženjskih škod, v okviru enakovrstnih škod pa doseči le manjša odstopanja, ki so potrebna zaradi individualizacije posameznega škodnega dogodka oz. posameznega oškodovanca (1. odstavek 200. člena ZOR).
Za razsojo je pomembno dejstvo, da je bil tožnik direktor podjetja, saj je delovanje tega podjetja bilo odvisno od njegovega ugleda v širšem in ožjem okolju. Izguba takšnega ugleda ima vpliv na delovanje celotnega podjetja in lahko pripelje tudi do njegovega propada (da je ostal tožnik nezaposlen, je bilo ugotovljeno, prav tako, da se podjetje ni uspelo razširiti tako, kot je bilo prvotno načrtovano).
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka si zagotovi pravico do revizije z navedbo zadostne vrednosti spornega predmeta v tožbi. Zaradi zagotovitve enakopravnega položaja v postopku priznava sodna praksa tudi toženi stranki, da si s svoje strani zagotovi pravico do revizije, če v odgovoru na tožbo predlaga določitev vrednosti spornega predmeta. Pravdni stranki, ki ne ravnata tako, nimata pravice do revizije.
URS (1974) člen 248.ZOR člen 172.ZUP člen 243. ZPP (1977) člen 112, 112/4, 113, 113/2, 113/4, 351, 351/1, 382, 382/1, 399.
rok za vložitev revizije - dopolnitev revizije - povrnitev škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost občine in države - upravni postopek
Pri odločanju na prvi in drugi stopnji upravnega postopka, je šlo za napačno razumevanje vloge, ki ni bila dovolj jasno formulirana. Ta napaka je bila ugotovljena s sodbo v upravnem sporu in odpravljena v nadaljnjem postopku. Pri takem stanju stvari ni podlage za odškodninsko odgovornost toženih strank.
Sodišče ne sme samo spreminjati vsebine zahtevka, kateri je glavnični in kateri je obrestni zahtevek. Tako v obravnavanem primeru, ko se je tudi tožena stranka v pritožbi uprla takšnemu ravnanju, ne bi smelo ob izračunavanju "odškodnine" vzeti vrednosti zadnje najemnine, če pač zahtevek ni bil tako postavljen, niti šteti, da tožbeni zahtevek ni prekoračen, ker da ni prisojena glavnica presegla zahtevka vtoževane glavnice in vsote vtoževanih obresti.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt zunajzakonskega partnerja in očeta - višina odškodnine
Čustvena prizadetost mladoletnega otroka in njegova življenjska obremenitev zaradi izgube roditelja ne utemeljuje razlike v odmeri denarne odškodnine za njegove duševne bolečine in materine - ob upoštevanju okoliščin, ki so bile ugotovljene v obravnavani zadevi.
ZTLR člen 3, 4, 14, 16, 16/1.ZNP člen 112.ZOR člen 12, 13.
opustitvena tožba - vznemirjanje lastnika - solastninska pravica - razpolaganje z delom solastne stvari
Upravičenja, ki jih imajo solastniki stvari, odgovarjajo upravičenju, ki jih ima lastnik stvari. Ta ima pravico imeti stvar v posesti, jo uporabljati in z njo razpolagati. Zato imata toženca po določilu 3. in 4. člena ZTLR pravico imeti solastno stvar v posesti, pri čemer morata upoštevati enako pravico solastnikov sporne parcele in jih ne smeta omejevati v posesti njihove lastninske pravice, ki jo izvršujejo skupaj z drugimi solastniki, sorazmerno njihovim deležem (14. člen ZTLR), po drugi strani pa tožniki ne morejo izključiti tožencev (kot solastnikov) od uporabe sporne nepremičnine.
Le v primerih velikega povečanja vrednosti nepremičnin zaradi novih investicijskih vlaganj ali povečanja, ki ima za posledico zaradi dozidav, nadzidav ali drugih investicijskih vlaganj, bistveno spremenjeno zunanjost, namembnost ali površino podržavljenega objekta, nepremičnine ni mogoče vrniti po določbi 3. alinee 2.
Tožniku je bila kazen zapora spremenjena v drugo kazensko sankcijo z odvzemom prostosti, kar mu po 2. točki 1. odstavka 542. člena ZKP ne daje pravice do odškodnine. Samo če bi bila tožniku v zvezi z obnovo izrečena krajša zaporna kazen od tiste, ki jo je že prestal, ali če bi mu bila izrečena kazenska sankcija, ki ni v odvzemu prostosti, ali če bi mu bila kazen odpuščena, bi bil po tej določbi upravičen do odškodnine.
stranka v postopku denacionalizacije - snaha upravičenca
Tožeča stranka ne more biti stranka v konkretnem postopku denacionalizacije. Do dedovanja bo prišlo šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Dedovanje bo izvedeno po zakonu, kar pomeni, da tožeča stranka kot snaha upravičenca oz. žena njegovega sina, ki je umrl pred upravičencem, ni v krogu zakonitih dedičev, oporočno dedovanje pa ni izkazano.
Poziv za dopolnitev vloge je bil vročen pooblaščenki tožeče stranke, z jasno navedbo, na katero zadevo se dopis nanaša in je tako ugovor tožeče stranke, da ni bilo mogoče ugotoviti, na koga se dopis nanaša, brezpredmeten.
pravni učinek - pravnomočnost odločbe - neupravičen izostanek z dela - delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem na delo v drugo organizacijo
Pravnomočna odločba, s katero je prvotožena stranka v skladu z določili 15. člena ZTPDR in 11. člena SKPG uredila prevzem tožnice na delo k drugotoženi stranki, njene pravice in obveznosti do dokončnosti te odločbe in po njej, pravno učinkuje vse dotlej, dokler se ne razveljavi ali spremeni. V obravnavanem primeru to ni bilo storjeno. Ker sta obe sodišči vzdržali izpodbijani sklep v veljavi, sodišče druge stopnje ni imelo pooblastila v zakonu, da ne upošteva pravnega učinka posameznega določila tega sklepa (konkretno točke 5) samo zato, ker naj bi bilo nezakonito. K uporabi tega določila (tako kot se glasi) ga ni zavezovala njegova pravnomočnost (333. člen ZPP/77).
Temelj pogodbene odškodninske odgovornosti je v kršitvi pogodbene obveznosti, t.j. v kršitvi obveznosti, ki bi jo tožnik moral "izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi" (1. odstavek 262. člena ZOR). Namen njegove odškodninske odgovornosti določene s pogodbo o zaposlitvi je v tem, da bo tožena stranka s sprejemom odškodnine v enakem položaju, kot bi bila, če bi bila obveznost pravilno izpolnjena. Kot izhaja iz 3. odstavka 265. člena ZOR pa je pogodbeno odgovornost mogoče omejiti, kar sta stranki v 2. odstavku 12. člena pogodbe o zaposlitvi tudi storili, z določitvijo najvišjega zneska odškodnine v višini 12 mesečnih bruto plač. Takšno pogodbeno določilo je po 3. odstavku 265. člena ZOR veljavno, če tako določeni znesek ni v očitnem nesorazmerju s škodo in če za posamezen primer zakon ne določa kaj drugega.
delovno razmerje pri delodajalcu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode
Dejstvo je, da točnih meril za določanje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo ni in da mora biti vsaka odškodnina obravnavana glede na vse okoliščine. Vsak oškodovanec je poseben primer, ki mu gre odškodnina za njegovo negmotno škodo v mejah določenih v 200. členu ZOR. Odškodnina mora biti individualizirana, obenem pa tudi vpeta v širše družbene okvire, ki se odražajo v medsebojnih razmerjih med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami. Šele tako obravnavana odškodnina lahko ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, kot jo pojmujejo določbe 200. člena ZOR.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti - razrešitev direktorja - disciplinski organ
Po določbi tretjega odstavka 59. člena ZTPDR je za razrešitev direktorja zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti pristojen tisti organ, ki je bil v času storitve hujših kršitev delovnih obveznosti pristojen za njegovo imenovanje oziroma postavitev.
Delodajalec ima pravico (določba prvega odstavka 14. člena ZDR), da kljub izpolnjevanju pogojev ne izbere prijavljenenega kandidata, če v postopku ne ugotovi, da kandidat, kljub izpolnjevanju razpisanih pogojev, njegovim potrebam ustreza. Da delodajalec pride do takega zaključka, ni dolžan opraviti razgovora (intervjuja) s kandidati, saj ta ni predpisan z nobenim predpisom. Kdaj bo razgovor potreben in opravljen, določi sam delodajalec.
ZDR (1990) člen 61, 61/3.ZZVZZ člen 80, 81. ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/2.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - delovno razmerje pri delodajalcu - priznanje bolniškega staleža zavarovancu, ki je zbolel v tujini - pristojnosti izbranega zdravnika za ugotavljanje začasne zadržanosti z dela - potrdilo izbrane zdravnice - narava javne listine
Pristojnost osebnega zdravnika v subjektivnem smislu je njegova pravica in dolžnost, da na podlagi ugotovljenih razlogov in izpolnjenih pogojev odloči o upravičensoti in trajanju zavarovančeve začasne zadržanosti z dela - torej o pravnem razmerju iz zdravstvenega zavarovanja oziroma delovno pravnega razmerja.
Pristojnost v objektivnem smislu pa je pomembna za presojo narave listine. Samo listina, ki je bila izdana v okviru pristojnosti in javnih pooblastil po materialnem pravu, ima značaj javne listine iz 1. oziroma 2. odstavka 230. člena ZPP/77.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev
Odločitev delavskega sveta o prenehanju delovnega razmerja tožniku je upoštevati kot konkretni, individualni pravni akt, s katerim je bilo meritorno odločeno o njegovih pravicah in obveznostih. Pismenemu odpravku sklepa, ki ga je izdal direktor podjetja, je zato glede na ugotovljeno naravo odločitve delavskega sveta pripisati le procesne učinke.