ZOR člen 103, 109, 234, 239, 240, 241. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 6, 10.ZLPPod člen 18. Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o uvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij člen 35, 35/1.
Pravice iz vrednostnega papirja so nedeljive, kar pomeni, da posamičnih upravičenj iz vrednostnega papirja ni mogoče ločeno prenašati, temveč se lahko prenašajo samo vsa upravičenja skupaj, torej hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja. Zato je mogoče skleniti le pogodbo, po kateri se s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja pridobijo tudi vsa upravičenja, ki iz njega izhajajo.
Namen prepovedi prenosa delnic izven programa notranjega odkupa je zaščititi podjetje med izvajanjem programa notranjega odkupa in v tem obdobju zagotoviti enotno delovanje vseh udeležencev notranjega odkupa, s tem pa zagotoviti, da se bo v tem obdobju podjetje čimbolje pripravilo za vstop na prosti trg. Zato revizijsko sodišče ocenjuje, da je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da gre za prepoved, ki je pomembna z vidika družbenega gospodarstva, in tako spada med prisilne predpise, za kršitev katerih ZOR v 103. členu kot sankcijo predpisuje ničnost.
ZUN člen 62, 62/1, 62/2. Ureditveni načrt za območje urejanja MS 8/5 Zg. Kašelj člen 14, 14/2-6.
dovolitev priglašenih del
Investitor se ne more uspešno sklicevati na opis in opredelitev namembnosti objektov v vlogi na priglasitev del, ko je objekt že zgrajen, saj se v takem primeru samo ugotavlja, ali je na podlagi priglasitve del dopustna točno takšna gradnja ali ne.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe zagovornika obs., da sodišče ne bi smelo verjeti izpovedbi priče L.R., pomenijo izpodbijanje dokazne ocene sodišča, torej uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP pa tega razloga v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
gradbena pogodba - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - povrnitev škode - padec s strehe - vmesna sodba
Izvajalec del po gradbeni pogodbi odgovarja svojemu delavcu za škodo, ki jo je utrpel zaradi padca s strehe, čeprav je delo organiziral izvajalčev delovodja izven delovnega časa in ob sodelovanju oseb, ki niso zaposlene pri izvajalcu.
Obsojenec bi lahko v skladu z določilom 3.odst. 41.čl. ZKP zahteval izločitev višjega sodnika B.Š. v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, če je dvomil v njegovo nepristranost, vendar tega ni storil. Trditev obsojenca, da je podana kršitev določb kazenskega postopka, ki naj bi vplivala na zakonitost sodbe pritožbenega sodišča, je torej neutemeljena.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - individualizacija odškodnine - namen odškodnine in pomen prizadete dobrine
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Obs. J.W. je jeseni 1947 res pobegnil s prestajanja prostostne kazni ter nato pobegnil preko meje v Avstrijo. V takem ravnanju obsojenca pa niso bili podani znaki kaznivega dejanja po 1.odst. 2.čl. ZKLD in tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja, saj ilegalni prehod preko državne meje po tedanji zakonodaji ni bil opredeljen kot kaznivo dejanje, iz izreka pravnomočne sodbe pa tudi ne izhaja, da naj bi skupina obsojencev, v kateri je bil tudi obs., pri pobegu iz zapora uporabila silo ali grožnjo.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - sostorilstvo
Obtoženi A.G. in V.T. sta istočasno s pestjo udarjala v obraz oškodovanca. Nastala posledica huda telesna poškodba je tako rezultat njunega skupnega naklepnega delovanja, torej gre za skupno izvršitev kaznivega dejanja, zaradi česar ni pomembno, katero in kakšno poškodbo je povzročil posamezni udarec obtoženca.
Tudi če bi se dalo zanesljivo ugotoviti, da je obtoženec s svojima udarcema povzročil oškodovancu le lahko telesno poškodbo, bi v konkretnem primeru šlo za sostorilstvo v smislu obtoženčevega bistvenega prispevka k nastali posledici - hudi telesni poškodbi.
Zakonski izraz "več oseb" po 22.čl. KZ SFRJ ni pomenil najmanj tri osebe, niti ni bilo sostorilstvo izključeno v primeru, če je bil obtožen le eden od sostorilcev.
stroški kazenskega postopka - poseben sklep o višini stroškov, nastalih pred višjim sodiščem - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje
Glede na določilo 3.odst. 93.čl ZKP, ki določa, da o pritožbi zoper tak sklep odloča senat (6.odst. 25.čl. ZKP), ni dvoma o tem, da o višini stroškov, ko se zberejo podatki, odloči predsednik senata sodišča prve stopnje, ne pa predsednik senata pritožbenega sodišča.
Le v primerih velikega povečanja vrednosti nepremičnin zaradi novih investicijskih vlaganj ali povečanja, ki ima za posledico zaradi dozidav, nadzidav ali drugih investicijskih vlaganj, bistveno spremenjeno zunanjost, namembnost ali površino podržavljenega objekta, nepremičnine ni mogoče vrniti po določbi 3. alinee 2.
Tožniku je bila kazen zapora spremenjena v drugo kazensko sankcijo z odvzemom prostosti, kar mu po 2. točki 1. odstavka 542. člena ZKP ne daje pravice do odškodnine. Samo če bi bila tožniku v zvezi z obnovo izrečena krajša zaporna kazen od tiste, ki jo je že prestal, ali če bi mu bila izrečena kazenska sankcija, ki ni v odvzemu prostosti, ali če bi mu bila kazen odpuščena, bi bil po tej določbi upravičen do odškodnine.
sodba na podlagi pripoznave - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Predlog za obnovo postopka, ki se je pravnomočno končal s sodbo na podlagi pripoznave, temelji lahko le na razlogih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka absolutne narave iz 1., 2., 3., 6. (zaradi zmote, sile - grožnje ali zvijače - prevare, ki pomenijo kaznivo dejanje v zakonu naštetih oseb) in 7. točke 421. člena ZPP/77.
Nikakor pa ni dovoljen obnovitveni razlog, ki temelji na novih dejstvih ali novih dokazih iz 9. točke 421. člena ZPP/77.
stranka v postopku denacionalizacije - snaha upravičenca
Tožeča stranka ne more biti stranka v konkretnem postopku denacionalizacije. Do dedovanja bo prišlo šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Dedovanje bo izvedeno po zakonu, kar pomeni, da tožeča stranka kot snaha upravičenca oz. žena njegovega sina, ki je umrl pred upravičencem, ni v krogu zakonitih dedičev, oporočno dedovanje pa ni izkazano.
Okoliščina, da je bil X. X. pripravnik pri tem sodišču in kasneje kot odvetnik v stikih s sodniki, nima nobenega vpliva na nepristranost sodišča. Odvetniški pripravniki redno opravijo del pripravniške prakse na sodiščih in vsi odvetniki imajo po naravi svojega dela vsakodnevne stike s sodniki. To pa ne pomeni, da imajo možnost na nedovoljen način vplivati na delo sodnikov.