privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pridobitev stanovanjske pravice - pojem stanovanja - adaptacija poslovnih prostorov
Sporni prostori na dan uveljavitve SZ niso bili v takem stanju, da bi ustrezali kriterijem, ki jih je zahtevala določba prvega odstavka 4. člena ZSR za opredelitev stanovanja. Stanovanjsko pravico je bilo v skladu z določbo 10. člena ZSR mogoče pridobiti le na stanovanju in ne na kakšnih drugih prostorih. Ker tožnik na dan uveljavitve SZ na spornih prostorih ni mogel imeti stanovanjske pravice, tudi ne more po določbah 117. člena SZ zahtevati privatizacije kasneje adaptiranih prostorov.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Obs. J.W. je jeseni 1947 res pobegnil s prestajanja prostostne kazni ter nato pobegnil preko meje v Avstrijo. V takem ravnanju obsojenca pa niso bili podani znaki kaznivega dejanja po 1.odst. 2.čl. ZKLD in tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja, saj ilegalni prehod preko državne meje po tedanji zakonodaji ni bil opredeljen kot kaznivo dejanje, iz izreka pravnomočne sodbe pa tudi ne izhaja, da naj bi skupina obsojencev, v kateri je bil tudi obs., pri pobegu iz zapora uporabila silo ali grožnjo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - individualizacija odškodnine - namen odškodnine in pomen prizadete dobrine
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
stroški kazenskega postopka - poseben sklep o višini stroškov, nastalih pred višjim sodiščem - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje
Glede na določilo 3.odst. 93.čl ZKP, ki določa, da o pritožbi zoper tak sklep odloča senat (6.odst. 25.čl. ZKP), ni dvoma o tem, da o višini stroškov, ko se zberejo podatki, odloči predsednik senata sodišča prve stopnje, ne pa predsednik senata pritožbenega sodišča.
ZOR člen 103, 109, 234, 239, 240, 241. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 6, 10.ZLPPod člen 18. Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o uvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij člen 35, 35/1.
Pravice iz vrednostnega papirja so nedeljive, kar pomeni, da posamičnih upravičenj iz vrednostnega papirja ni mogoče ločeno prenašati, temveč se lahko prenašajo samo vsa upravičenja skupaj, torej hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja. Zato je mogoče skleniti le pogodbo, po kateri se s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja pridobijo tudi vsa upravičenja, ki iz njega izhajajo.
Namen prepovedi prenosa delnic izven programa notranjega odkupa je zaščititi podjetje med izvajanjem programa notranjega odkupa in v tem obdobju zagotoviti enotno delovanje vseh udeležencev notranjega odkupa, s tem pa zagotoviti, da se bo v tem obdobju podjetje čimbolje pripravilo za vstop na prosti trg. Zato revizijsko sodišče ocenjuje, da je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da gre za prepoved, ki je pomembna z vidika družbenega gospodarstva, in tako spada med prisilne predpise, za kršitev katerih ZOR v 103. členu kot sankcijo predpisuje ničnost.
najem stanovanja - najemna pogodba za določen čas - dolžnost sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas - ničnost - soglasje volj - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - tožba na izselitev
Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice svoje pravice iz drugega odstavka 147. člena SZ ne uveljavi, pač pa z lastnikom sklene najemno pogodbo za določen čas, nobeden od pogodbenikov ne krši navedene zakonske določbe. Sklenitev take pogodbe je posledica doseženega soglasja njune pogodbene volje in je v skladu z načelom o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij.
Obsojenec bi lahko v skladu z določilom 3.odst. 41.čl. ZKP zahteval izločitev višjega sodnika B.Š. v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, če je dvomil v njegovo nepristranost, vendar tega ni storil. Trditev obsojenca, da je podana kršitev določb kazenskega postopka, ki naj bi vplivala na zakonitost sodbe pritožbenega sodišča, je torej neutemeljena.
gradbena pogodba - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - povrnitev škode - padec s strehe - vmesna sodba
Izvajalec del po gradbeni pogodbi odgovarja svojemu delavcu za škodo, ki jo je utrpel zaradi padca s strehe, čeprav je delo organiziral izvajalčev delovodja izven delovnega časa in ob sodelovanju oseb, ki niso zaposlene pri izvajalcu.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe zagovornika obs., da sodišče ne bi smelo verjeti izpovedbi priče L.R., pomenijo izpodbijanje dokazne ocene sodišča, torej uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP pa tega razloga v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - sostorilstvo
Obtoženi A.G. in V.T. sta istočasno s pestjo udarjala v obraz oškodovanca. Nastala posledica huda telesna poškodba je tako rezultat njunega skupnega naklepnega delovanja, torej gre za skupno izvršitev kaznivega dejanja, zaradi česar ni pomembno, katero in kakšno poškodbo je povzročil posamezni udarec obtoženca.
Tudi če bi se dalo zanesljivo ugotoviti, da je obtoženec s svojima udarcema povzročil oškodovancu le lahko telesno poškodbo, bi v konkretnem primeru šlo za sostorilstvo v smislu obtoženčevega bistvenega prispevka k nastali posledici - hudi telesni poškodbi.
Zakonski izraz "več oseb" po 22.čl. KZ SFRJ ni pomenil najmanj tri osebe, niti ni bilo sostorilstvo izključeno v primeru, če je bil obtožen le eden od sostorilcev.
upravičenci do denacionalizacije - oporoka - pravni naslednik
Iz sklepa o dedovanju ne izhaja, da je upravičenec v svoji oporoki izrecno določil tudi dediča za že podržavljeni del premoženja. Glede na to bi bilo lahko to premoženje le predmet novega zapuščinskega postopka, v katerem pa bi lahko prišlo do dedovanja le na podlagi zakona.
Okoliščina, da je bil X. X. pripravnik pri tem sodišču in kasneje kot odvetnik v stikih s sodniki, nima nobenega vpliva na nepristranost sodišča. Odvetniški pripravniki redno opravijo del pripravniške prakse na sodiščih in vsi odvetniki imajo po naravi svojega dela vsakodnevne stike s sodniki. To pa ne pomeni, da imajo možnost na nedovoljen način vplivati na delo sodnikov.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 392.URS člen 25.
sprememba tožbe - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Spremenjena tožba ima naravo nove tožbe, ki jo je treba obravnavati kot takšno v vseh njenih sestavinah. To pomeni, da bi moral tožnik takrat, ko je spreminjal tožbeni zahtevek, navesti tudi vrednost spornega predmeta.
povrnitev negmotne škode - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vpliv prejšnjih degenerativnih sprememb na višino odškodnine
Ko sodišče ugotavlja obseg zmanjšanja življenjske aktivnosti poškodovanca, praviloma ne more tega obsega zmanjševati zaradi njegove fizične konstitucije ali zaradi pričakovanih sprememb v njegovih telesnih sposobnostih, če te niso gotovo dejstvo in če se poprej niso manifestirale. Izhodišče mora torej biti oseba s poprej dano psihofizično kondicijo.