lastninsko preoblikovanje podjetja - zavarovanje pravic bivših lastnikov - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoj verjetno izkazanih hujših škodljivih posledic
Pogoj verjetno izkazanih hujših škodljivih posledic mora biti pri odločanju o izdaji začasne odredbe ocenjen glede na navedbe in predložene dokaze v tem upravnem sporu, izhajati mora iz spornega razmerja, ki se v tem primeru nanaša na lastninsko preoblikovanje podjetja, ne pa na neutemeljenost denacionalizacijskega zahtevka.
začasna odredba - pravni interes za vložitev zahteve
Vprašanje je, ali ima tožeča stranka sploh še pravni interes za rešitev začasne odredbe oz. v kolikšnem obsegu ga ima, saj je ustavno sodišče, čigar odločbe so obvezne, do pravnomočne odločbe v upravnem sporu odločilo prav o tem, kar tožeča stranka uveljavlja v predmetni zahtevi.
vzgojni ukrepi - sprememba vzgojnega ukrepa zaradi neizvrševanja - ponovno odločanje o vzgojnih ukrepih
Zaradi nemožnosti izvršitve zavodskega vzgojnega ukrepa na strani države izrečenega vzgojnega ukrepa ni mogoče nadomestiti z drugim vzgojnim ukrepom.
Glede na to, da so v zakonitem enoletnem roku po pravnomočnosti nastopile nove okoliščine - mladoletnik ni opustil zlorabe drog in se držal prevzetih obveznosti v zvezi z zdravljenjem, povečalo se je mladoletnikovo neprilagojeno vedenje - je ponovno odločanje o že izrečenem, pa ne izvršenem vzgojnem ukrepu, skladno s 84. členom KZ.
Toda s tem, ko sodišče v izpodbijanem sklepu navaja kazenske postopke, ki se vodijo zoper obd. F.Š. ( od tega dva postopka zaradi istovrstnega kaznivega dejanja), kot tisto posebno okoliščino, ki kaže na nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponovil kaznivo dejanje, še ne pomeni, da je sodišče nedopustno prejudiciralo njegovo krivdo, kot to obdolženec trdi v zahtevi za varstvo zakonitosti.
Pri preizkusu, ali so še vedno podani razlogi za pripor, sodišče presoja samo, ali je podan utemeljen sum oz. ali je v obtožnici zadosti dokazov za utemeljen sum, ali je podan priporni razlog in ali je pripor neogibno potreben.
Ali je za zagotovitev varnosti ljudi neogibno potreben pripor ali pa se ta varnost lahko zagotovi že z uporabo milejšega ukrepa - hišnim priporom (199.a člen ZKP) ali z javljanjem na policijski postaji (195.b člen ZKP) - se namreč presoja pri vsakem obdolžencu posebej, upoštevaje ne samo objektivne okoliščine kaznivega dejanja, kot so teža in način storitve, temveč tudi subjektivne okoliščine - predvsem obdolženčevo prejšnje življenje.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja verjetno izkazanih hujših škodljivih posledic
Če se sporno pravno razmerje nanaša na lastninsko preoblikovanje podjetja, je potrebno pri presoji verjetno izkazanih hujših škodljivih posledic izhajati prav iz tega razmerja.
Ker sta pravdni stranki razdrli pogodbo o prodaji oz. o nakupu osebnega avtomobila, ki sta jo sklenili 5.6.1995, ima tožnik, ki je izpolnil pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dal (drugi odstavek 132. člena ZOR). Ker je v tožbi navedel, da je plačal 668.000 tolarjev kupnine, ima pravico do povrnitve tega zneska.
Tožniku pripadajo obresti mu pripadajo od dneva, ki ga je navedel v tožbenem zahtevku, do dneva, ko je tožnik oz. njegov pooblaščenec zavrnil delno plačilo. Tedaj je kršil dolžnost iz drugega odstavka 310. člena ZOR, ker ni imel pravnega interesa za zavrnitev delne izpolnitve. Kot je pojasnilo sodišče druge stopnje, tožnik ni mogel imeti nobenega posebnega interesa za odklonitev delne izpolnitve, ker je šlo tedaj za enomesečne zamudne obresti, kar je predstavljalo le neznaten in zanemarljiv del, poleg tega pa je tožena stranka vrnila več, kot znaša kupnina, ki jo sedaj zahteva v tožbi.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Izpodbijati je možno samo dolžnikovo dejanje (prvi odstavek 125. člena ZPPSL). Treba ga je samo razpoznavno opredeliti - lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, lahko pa tudi kako drugače. Ne spada pa v opredeljevanje izpodbijanega pravnega dejanja navajanje pravnih poslov, ki so morda bili samo podlaga pravnemu dejanju (pravnemu poslu, ali drugemu pravno relevantnemu dejanju), zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki upravičuje njegovo izpodbijanje.
ZLPP člen 44, 44/2, 50, 50/3, 50/4. ZTLR člen 33, 34, 34/1. ZPPSL člen 120, 121, 121/1.ZOR člen 104, 104/1.
ničnost razpolaganja po členu 50 ZLPP - pravna narava soglasja po členu 44/2 ZLPP - posledica izostanka soglasja - lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica na premičnini - pridobitev s pravnim poslom - pridobitni način - odstop od pogodbe
Po členu 50/3 ZLPP je nično samo tisto razpolaganje s sredstvi večje vrednosti in družbenim kapitalom, do katerega je prišlo po vložitvi tožbe družbenega pravobranilca.
Soglasje iz člena 44/2 ZLPP je treba obravnavati kot odložni pogoj. Če je subjekt lastninjenja prešel po členu 50/4 ZLPP v last Sklada RS za razvoj, soglasje ni več potrebno.
Če je stečajni dolžnik pred začetkom stečaja svojo obveznost v celoti izpolnil, druga pogodbena stranka pa ne, stečajni dolžnik nima odstopnega upravičenja (in povrnitvenega zahtevka) ampak samo terjatev na plačilo.
CZ člen 32. ZPD člen 18, 18-19. ZTV člen 1, 2, 2/1, 2/3, 5, 5-4, 9, 11, 13, 14, 15.UZITUL člen 4.URS člen 67, 67/1, 74.ZVK člen 17, 18. ZT člen 4.
vlaganja tujih pravnih oseb - pojem tujega vlagatelja - omejitve svobodne gospodarske pobude - javna korist
Zakonska ureditev ZTV o prepovedi vlaganja tuje osebe v domače podjetje, ki je v lasti tuje osebe, ni skladna z našim pravnim redom in z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo in jih zato v smislu določila 4. člena UZITUL ni mogoče uporabiti. Te prepovedi tudi ni mogoče šteti kot dopustne omejitve te svobode iz razloga javne koristi.
Zakonsko določeno svobodo tržnega delovanja je mogoče omejiti po 18. členu ZVK le v izključevalno naštetih primerih: če zaradi naravnih nesreč in podobnih razlogov nastopijo občutne motnje na trgu, pri preskrbi ali varnosti prebivalstva; če je to potrebno zaradi občutnih motenj na trgu zaradi pomanjkanja nujno potrebnih dobrin za prebivalce; in če je to potrebno za obrambo RS. Ti ukrepi niso trajne narave, temveč so namenjeni le sanaciji izrednih in časovno omejenih pojavov.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - NELOJALNA KONKURENCA
VS40322
ZAP člen 7, 10, 25.ZOR člen 528, 528/1.ZVK člen 13, 13/3-5.
avtorsko pravo - založniška pogodba - nelojalna konkurenca - soavtorstvo
Za soavtorstvo gre le tedaj, če je soavtorstvo obstojalo v trenutku samega nastajanja avtorskega dela in je zato stvaritev tako nedeljiva celota, da noben avtor ne more izstopiti. Ne gre tedaj za soavtorstvo, če vsak avtor deluje zase, ali če je stvaritev enega navdihnila drugega k stvaritvi, kot je to bilo tudi v obravnavanem primeru, ko so likovniki naknadno poskrbeli za podobo oziroma ilustracije beril.
Solastninska pravica tožene stranke na najetih prostorih na odpoved najemne pogodbe ne vpliva. Toda odpovedi najemne pogodbe sledi zahtevek na izpraznitev poslovnih prostorov. Tega zahtevka pa tožeča stranka pod predpostavko, da je tožena stranka res solastnik najetih prostorov, samo zaradi odpovedi najemne pogodbe, nima (prvi odstavek 3. člena ZTLR.
ZPP (1977) člen 153, 153/3, 352, 352/2.ZOR člen 600, 623, 623/2.
pogodba o delu - določitev plačila (pogodbena cena) - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - založitev stroškov za izvedenca
Sodišče prve stopnje je v dejanski situaciji, ko sta vsaka od strank trdili svoje, povsem pravilno ravnalo, ko je po uradni dolžnosti prvič postavilo izvedenca samo, stroške za plačilo tega izvedenca pa najprej naložilo tožeči stranki. Ko je ocenilo, da je izvedenec po nekaj dopolnitvah svoje delo opravil v skladu s pravili stroke, ni bilo več dolžno ukrepati na ta način. Od tu naprej sta bili stranki tisti, ki bi morali predlagati novega izvedenca, če se s prejšnjim ne bi strinjali.
Ko plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1, 69/4. ZTel člen 41, 41/2.
začasna odredba - pristojbina za uporabo radijskih frekvenc
Čeprav je preklic radijskega dovoljenja stvar posebnega postopka in s tem tudi stvar morebitnega drugega upravnega spora, je vendar pomembna okoliščina v zvezi s presojo verjetnega nastanka težko popravljive škode. In to že zaradi tega, ker bi glede na izvršljivost odločbe prve stopnje o preklicu radijskega dovoljenja (2. odstavek 41. člena ZTel) lahko prišlo do njene izvršitve prej, preden bi imel tožnik sploh možnost vložiti tožbo zoper odločbo druge stopnje.
Tožnik ima glede tega zagotovljeno samostojno sodno varstvo, toda učinkovitost tega sodnega varstva, če bi bila taka odločba izvršena, je z vidika začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS dvomljiva.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS40323
ZGD člen 2, 2/2, 461, 462, 559. ZUKZ člen 17, 17/1, 17/2. ZTV člen 2.ZSZ člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 57, 64. Ustavni amandma XCIX k URS točka 3.URS člen 68.
stavbna zemljišča - prenos pravice uporabe - lastninska pravica na nepremičninah - pojem tuje pravne osebe - ničnost prodajne pogodbe
Tuje podjetje po ZGD je pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima sedež zunaj Republike Slovenije. Po načelu argumentum a contrario je tedaj gospodarska družba po ZGD domača pravna oseba, če ima sedež v Republiki Sloveniji. Tudi po določilu prvega in drugega odstavka 17. člena ZUKZ, ki sicer velja na splošno za vse pravne osebe, ima drugi toženec status naše osebe, saj je bil ustanovljen (in tako tudi vpisan v sodni register) po našem pravu - po ZGD.
Po pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS "po razveljavitvi 9. do 28. člena ZSZ ni več zakonskih ovir za pogodbeni prenos pravice uporabe, ki jo ima prejšnji lastnik po 13. in 16. členu v zvezi s 64. členom navedenega zakona" (glej Poročilo VS RS št. 1/93), pri čemer izhaja iz obrazložitve še posebej, da ni več ovir za pogodbeni prenos pravice uporabe tudi na nezazidanih stavbnih zemljiščih. To stališče se sicer nanaša na dopustnost pravnega prometa s stavbnimi zemljišči med fizičnimi osebami, toda položaj ne more biti prav nič drugačen, če pri takem prometu nastopajo tudi pravne osebe.
povrnitev negmotne škode - pravno priznana škoda - neznatna škoda
Ko je sodišče ugotovilo, da so fizične bolečine zaradi udarca z lato trajale le kakšno uro, nato pa izzvenele (v kazenskem postopku je bila ugotovljena le sled poškodbe) ter da strah pred škodnim dogodkom in po njem ni trajal toliko časa in bil takšne intenzitete, kot je zatrjevala, sodišče ni imelo podlage za prisojo denarne odškodnine.
(Morda) neupravičeno izplačilo iz družbenopravne osebe, vendar ne v okviru njenega lastninskega preoblikovanja, je lahko oškodovanje družbenega premoženja, vendar ne po 48.a čl. ZLPP. Zato Agencija ni pristojna odločiti v takšnem primeru po 48.c členu ZLPP.
2. Če prodajalec od prepozno plačane kupnine ne zahteva plačila zamudnih obresti, je to oškodovanje družbene lastnine po 2.tč. 48.a čl. ZLPP.
avtorsko pravo - avtorsko delo - tehnične skice - zbirke - katalogi - materialne avtorske pravice
Sporne tehnične risbe oziroma grafični prikazi povzemajo splošno sprejete in že dalj časa v gradbeni fiziki uveljavljane tehnične risarske rešitve skupaj s simbolnimi oznakami, "šrafurami", s katerimi se prikazuje funkcijo z risbami zajetih materialov. Zato glede izvirnosti predstavitve in sporočilnosti skice ne odstopajo od drugih tovrstnih skic, pri čemer pa je sploh namen teh skic, da jasno, nedvoumno in tehnično korektno prikažejo izbiro materialov glede na njihovo funkcijo ter izbrano zaporedje plasti, ko pri tem dejansko ponazarjajo tehnične rešitve na najbolj osnovni tehnični način. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da obravnavane tehnične risbe niso individualna, intelektualna stvaritev kot se zahteva za avtorsko stvaritev (člen 5 ZASP).
Razvrstitev in izbor skic po štirih sklopih ne predstavljajo takega ustvarjalnega, lastnega intelektualnega napora, da bi katalog kot zbirko lahko šteli za avtorsko stvaritev v smislu prvega odstavka 8. člena ZASP, ko pri tem tožeča stranka tudi ni konkretno izkazala, v čem bi naj to delo pomenilo bistveno ustvarjalno nadgradnjo drugih takih katalogov.
Višine odškodnin ne gre primerjati le z nominalno prisojenimi zneski in ne glede na to, kdaj je bila sodba na prvi stopnji (ko je bila odškodnina odmerjena) izdana. To velja zlasti za starejše odločbe, ko je bila inflacija višja, in so se zato tudi povprečne plače (ki jih kot merilo ekonomske zmožnosti družbe ponuja tudi tožena stranka) pogosteje in izrazito spreminjale. Zato je treba pred primerjanjem ugotoviti, kdaj je bila prvostopenjska sodba v primerljivem primeru izdana in kakšna je bila tedaj povprečna neto plača. Šele tako dobljeni skupni imenovalec dovoljuje primerjavo v skladu z 2.
odstavkom 200. člena ZOR.
Nadaljnje pomembno merilo za pravno odločilno primerjavo je dejstvo, da se odškodnina za negmotno škodo sestoji iz več postavk, ki so praviloma v določenem razmerju s celotno odškodnino, pa tudi med seboj. Res je sicer, da večje škode praviloma zahtevajo večjo odškodnino za vse odškodninske postavke. Vendar načelo individualizacije posameznega škodnega dogodka in posameznega oškodovanca, iz 1. odstavka 200. člena ZOR, včasih zahteva dugačno razmerje.
Odškodnina za strah je najbolj "samostojna" in včasih povsem neodvisna od končno nastale druge negmotne škode.