Po določbi 1. odst. 496a člena ZPP se lahko v postopku v gospodarskih sporih v pritožbi navedejo nova dejstva in novi dokaz le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - plačilna nesposobnost
Določba 15. čl. ZFPPod ureja le različne dolžnosti uprave v primeru nastopa plačilne nesposobnosti ali prezadolženosti in vsebinsko ne pomeni nič drugega kot del stečajnega prava in prava prisilne poravnave. Ne ureja pa dolžnosti uprave glede izpolnjevanja obveznosti, ugotovljenih v sodnih postopkih.
Obstoj ali visečnost pravde (litispendenca) je posebno stanje pravde, zaradi katerega ni mogoče istočasno voditi dveh postopkov zoper isto stranko, ki sta identična po predmetu in po obsegu. Procesna zahtevka po ZFPPod in ZPPSL nista identična. Predmet postopka po ZFPPod je namreč izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije (po uradni dolžnosti), medtem ko je predmet postopka po ZPPSL praviloma poplačilo upnikov. Prenehanje dolžnika in njegov izbris iz sodnega registra sta le posledica sklepa o zaključku stečajnega postopka.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370/2, 370, 370/1, 370/2. ZOR člen 312, 312/1, 312/2, 312, 312/1, 312/2.
vračunavanje izpolnitve - dokazno breme
Če ni dolžnikove izjave o vračunavanju, se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev. Stranke morajo trditi in dokazati tista dejstva, na katera opirajo svoje pravice. Katera pa so tista dejstva, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek (oz. nasprotnikov ugovor), izhaja iz materialnega prava, od koder izvira zahtevek (oz. ugovor).
ZOR člen 148, 148/2, 413, 414, 414/1, 423, 423/1, 148, 148/2, 413, 414, 414/1, 423, 423/1.
učinki pogodbe - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - solidarnost dolžnikov
Sporazum (program) o razdelitvi obveznosti (in pravic) bivše družbe je pomemben le za pravna razmerja med novoustanovljenimi družbami, ki izvirajo iz stare (lastninsko preoblikovane) družbe, ne pa za tretje osebe - upnike.
Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic člen 79, 79/1. ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-4.
socialno varstvo - stroški oskrbe v socialnovarstvenem zavodu - dom upokojencev
Po določbah 1. odst. 79. čl. Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Ur.l. RS, št. 27/89) ima pravico do doplačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu občan, ki ni zmožen za delo, je brez premoženja, nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne v celoti preživljati, njegovi dohodki in prejemki pa skupaj s prispevki svojcev ne dosegajo stroškov oskrbe. Namen določbe je, da se tudi tistim občanom, katerih lastna finančna sredstva ter prispevki svojcev ne dosegajo stroškov domske oskrbe, z doplačilom pristojnega centra za socialno delo omogoči bivanje ter oskrbo v domu. Pogoj za pravico do doplačila je, da občan za plačevanje oskrbnine v domu le-temu nakazuje svojo pokojnino, zmanjšano le za t.i. žepnino (ter v konkretnem primeru za preživnino razvezani ženi). Občan, ki ne ravna tako in zadrži zase od pokojnine več kot prej navedeno, ne izpolnjuje pogoja za priznanje oz. za uživanje pravice do doplačila. Občan ne more samovoljno zadrževati dela pokojnine, ker ni zadovoljen z oskrbo v domu, hkrati pa uživati pravice do doplačila oskrbnih stroškov v domu.
Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva člen 2, 2-1, 2-3, 20, 20/1, 52, 52/1, 69. ZZVZZ člen 106.
zdravstveno zavarovanje - zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov - operacija srca - Bentallova operacija
Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva (1987), je v 1. odst. 20. člena določal, da imajo uporabniki izjemoma pravico do zdravljenja v tujini, če konzilij pristojne univerzitetne klinike ali inštituta ugotovi, da so v Sloveniji izčrpane možnosti za uspešno zdravljenje, z zdravljenjem v tujini pa se utemeljeno pričakuje ozdravitev ali izboljšanje bolezenskega stanja, ali preprečitev bistvenega poslabšanja obolenja. Ker je tožnik dokazal, da v času njegove operacije srca v Švici v Sloveniji še niso izvajali modificirane Bentallove operacije, ki je pomenila za pacienta manjše tveganje in manjšo možnost komplikacij, predvsem krvavitev, se mu prizna pravica do zdravljenja v tujini in pravica do povrnitve celotnih stroškov operacije srca v Švici.
Denarno terjatev iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja toženi zavod lahko izpolni šele, ko je priznana z ustreznim konkretnim upravnim aktom ali s sodbo sodišča. Do zamude v izpolnitvi tako pride kvečjemu le, če izvršljive upravne odločbe ali pravnomočne sodbe ne realizira v predpisanem ali odrejenem roku, ali če ne izda pozitivne odločbe o zahtevku le zato, ker ne postopa s takšno skrbnostjo, kot se od njega pričakuje. Le če bi bila za zamudo v izpolnitvi izkazana toženčeva krivdna odgovornost, bi bilo mogoče na podlagi 289. člena ZPIZ-92 prisoditi tožniku tudi zakonite zamudne obresti.
ZPIZ člen 152, 152/3, 153, 321, 321/2, 152, 152/3, 153, 321, 321/2. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen III, VI, III/B, III/B-4, VI/B, VI/B-8, III, VI, III/B, III/B-4, VI/B, VI/B-8.
telesna okvara - Invalidnina
Pravico do invalidnine je mogoče priznati za najmanj 50 % telesno okvaro, če je posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Vendar pa je telesna okvara po 152. členu ZPIZ-92 podana le, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenskih potreb, ne glede na to, ali okvara povzroča invalidnost. Za ugotavljanje vrste in odstotke teh okvar se po 3. odst. 152. člena v zvezi z 2. odst. 321- člena ZPIZ-92, še vedno uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83). Ker je v skladnih izvedeniških mnenjih invalidske komisije I. in II. stopnje iz predsodnega postopka, in dopolnilnem mnenju, pridobljenem v sodnem postopku, dovolj prepričljive in strokovno-medicinske podlage za zaključek, da gre pri tožniku le za 30 % telesno okvaro, zaradi kontrakture ramenskega sklepa z ohranjeno abdukcio pod horizontalo, tožnici ne pripada pravica do invalidnene.
Dedno izjavo lahko dedič izpodbija, če je bila podana s silo, grožnjo ali zvijačo oziroma je bila podana v zmoti. Razveljavitev pa lahko doseže le v pravdnem postopku z ustrezno oblikovanim tožbenim zahtevkom, če med dediči o tem ni soglasja oziroma če je zapuščinski postopek že pravnomočno zaključen, seveda v rokih iz 117. čl. ZOR.
Iz spisa izhaja, da ga je tožena stranka pravilno prejela. Vročitev je bila opravljena z nabitjem vabila za glavno obravnavo na vrata poslovnih prostorov tožene stranke po določbi 1. odst. 136. člena v zvezi s 144. členom ZPP/77, saj iz zaznamka na vročevalca na vročilnici izhaja, da je zaposlena oseba teh poslovnih prostorih odklonila sprejem pisanja.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 21, 21/1, 21, 21/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom v tar.št. 11 predvideva plačilo za kumulativno opravljeno storitev seznanitve s spisom in vpisa v evidenco, od katerih se prva opravi v fazi oprave izvršbe, druga (vpis v evidenco) pa že, ko izvršitelj zadevo prejme v izvršitev. Izvršitelj zato ni upravičen do plačila v znesku 25 točk, če je le izvršilno zadevo vpisal v svojo evidenco.
Ne glede na dogovor, po katerem sta pravdni stranki preostanek obveznosti tožene stranke do tožeče izrazili v DEM, tožeča stranka zahteva plačilo samo v SIT. Ker je sodišče prve stopnje njenemu tožbenemu zahtevku ugodilo v nemških markah, je s tem zmotno uporabilo materialno pravo.
Če ima tožena stranka RTV sprejemnik, ni treba, da z RTV Slovenijo sklene naročniško razmerje, saj je dolžnost plačevanja naročnine nastala na podlagi 15. čl. Zakona o radioteleviziji Slovenija.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 19. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 369, 369/3.
sindikalni zaupnik - plačilo za sindikalno dejavnost - obseg dela - kolektivna pogodba
Če delodajalec delavcem - sindikalnim zaupnikom ni zmanjšal obsega dela, zaradi česar so morali delo v zvezi s sindikalno dejavnostjo opraviti izven rednega delovnega časa, jim mora po določbi 19. čl. Kolektivne pogodbe dejavnosti zdravstva to delo posebej plačati kor redni delovni čas, v obsegu delovnih ur, kot ga določa kolektivna pogodba.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZOR člen 174, 200, 174, 200.
nesreča pri delu - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost
Zaganjanje motorja na malem komunalnem traktorju s pomočjo potezne vrvice, ko motor pogosto reagira s povratnim udarom, predstavlja nevarno dejavnost, oz. je tak motor v fazi zaganjana nevarna stvar.
S pritožbo zoper sklep o izbrisu družbe (dolžnika) iz sodnega registra po ZFPPod ne more upnik uspešno uveljavljati razloga, da je v teku pravda v zvezi s terjatvijo, ki jo uveljavlja od dolžnika.
Ne more se šteti za obteževalno okoliščino, če tožnik zanika storitev hujše kršitve delovnih obveznosti. Vendar je pomembna olajševalna okoliščina, ki lahko vpliva tudi na odločitev o pogojni odložitvi izvršitve disciplinskega ukrepa, če je priznanje in obžalovanje hujše kršitve pristno. Sodišče prve stopnje je vsaj preuranjeno ocenilo, na podlagi neposrednega vtisa, da je tožnik hudo prizadet. Taka morebitna huda prizadetost na glavni obravnavi v primeru naklepne storitve hujše kršitve delovnih obveznosti nezakonitega ravnanja z državnim denarjem, se lahko nanaša na to, da je tožnik obravnavan, ne pa da gre za iskreno obžalovanje dejanja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti še druga dejstva, da bi lahko ocenilo, če je tožnik iskreno obžaloval svoje dejanje takoj po razkritju njegove disciplinske kršitve, ali šele kasneje.
Tožbeni zahtevek je zahteva stranke po določenem pravnem varstvu. Njegovo vsebino in obseg določi tožnik v tožbi z navedbo dejstev, na katera opira svoj zahtevek (1. odst. 180. čl. ZPP). Tožnika sta v tožbi navedla, da že vrsto let uporabljata parcelo, tožena stranka pa naj bi s svojim dejanjem motila njuno posest. V postopku pred sodiščem prve stopnje kljub navedbi, da je lastnica parcele, tožeča stranka svojega tožbenega zahtevka ni oblikovala na dejanski podlagi iz 42. čl. ZTLR. Zgolj dejstvo, da bi se del zahtevka glasil enako tudi v primeru uveljavljanja negatorne tožbe, ne daje sodišču pooblastila, da spor reši na drugi dejanski (in pravni) podlagi, kot uveljavlja stranka sama (1. odst. 2. čl. ZPP).