Tožnik je bil v tekočem letu vse do invalidske upokojitve dne 21.8.1995 v bolniškem staležu, zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke za to, da tožnik ni izrabil letnega dopusta za leto 1995. Škode zaradi neizrabljenega letnega dopusta ni povzročila tožena stranka, zato ni podana njena krivda kot element odškodninske odgovornosti.
V kolikor je bilo predvideno, da bo tožnik odmerjeni sorazmerni del letnega dopusta v trajanju 12 dni izkoristil v času, ko je dejansko bil v bolniškem staležu, za neizrabo dopusta ni kriv delodajalec.
ZOR člen 28, 28/2, 65, 28, 28/2, 65. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
odpoved odpravnini
Pravica do odpravnine, ki gre trajno presežnemu delavcu in pravica do regresa za letni dopust sta pravici, s katerima delavec lahko prosto razpolaga in se jima lahko tudi odpove. Izjava volje o tem mora biti povsem jasna in nedvoumna. Na podlagi izjave, da tožnica soglaša, da ji delovno razmerje preneha iz nujnih operativnih razlogov, brez obveznosti podjetja, se lahko nanaša le na odpoved pravici do odpravnine trajno presežnega delavca (3. odst. 36.f člena ZDR), nikakor pa iz nje ne izhaja odpoved regresu za letni dopust.
socialni spor - procesna predpostavka - molk organa - zahteva za varstvo pravic
Če drugostopenjski upravni organ v postopku odločanja o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, tj. RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ne izda odločbe o pritožbi stranke v zakonitem roku (molk organa), stranka lahko vloži tožbo pri socialnem sodišču šele po preteku 7 dni od ponovne zahteve za izdajo odločbe. Če stranka ne vloži ponovne zahteve pri upravnem organu, temveč neposredno vloži tožbo, se takšna tožba zavrže. Če drugostopenjski upravni organ po vložitvi tožbe odloči o pritožbi, tožnik ne more tožbe razširiti še na drugostopenjsko odločbo.
V skladu s 1. odst. 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. člena istega zakona. Toženec z ničemer ne izkazuje, da domnevnega dejstva, da je regres za letni dopust za leto 1997 že plačal, brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato teh pritožbenih navedb ni mogoče upoštevati. V kolikor pa je toženec svojo obveznost medtem v resnici poravnal, bo v morebitni izvršbi še vedno lahko dokazoval, da je obveznost že poravnana.
invalidsko zavarovanje - zdravstveno stanje delavca
Za priznanje invalidnosti morajo biti po določbi 1. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS št. 12/92 s spremembami) podane trajne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije. Če pa zdravljenje še ni končano, že zaradi tega ni moč priznati invalidnosti.
ZPP (1977) člen 369, 369/2, 369, 369/2. ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 60, 61, 62, 63, 64, 65. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
zavrženje tožbe - ničnost
Če delavka ni zahtevala sodnega varstva pravic pri delodajalcu oz. ni ugovarjala zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, ne more v sodnem postopku zahtevati, da sodišče ugotovi ničnost sklepa delodajalca. Takšna tožba se zavrže.
1. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh od prejema obvestila, se glede na 2. odst. 141. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oz. v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. 2. Ker iz tožbenih navedb (niti iz dokazov, ki jih je tožnik priložil k tožbi), ni razvidno, da je izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe, to je, da je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe uveljavljala varstvo pravic pri delodajalcu, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. tč. 1. odst. 318. člena ZPP.
ZDPra člen 16, 16. ZPP člen 154, 155, 162, 154, 155, 162.
stroški
Tožena stranka - država je kot stranka v pravdnem postopku, ki jo zastopa državno pravobranilstvo, upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP o povrnitvi stroškov postopka. Za take primere ne pride v poštev določba 162. člena ZPP o izključitvi pravice do nagrade, saj ta določba velja le za primere, ko se državni organ (in ne država) udeležuje postopka kot stranka.
ZPIZ člen 40, 40/1, 202, 202/2, 40, 40/1, 202, 202/2.
predčasna pokojnina - pogoj za uveljavitev pri ZPIZ Slovenije - zavarovalna doba
Predčasno pokojnino je treba presojati po 40. v zvezi s spremenjenim in dopolnjenim 202. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 in 7/96). Zahtevek ni utemeljen, ker je tožnik ob vložitvi zahteve dne 19.8.1996 sicer dopolnil pogoj predpisanih 57,5 let starosti in pogoj prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, ne pa tudi pogoja najmanj 35 let pokojninske dobe. Po dopolnjenem 2. odst. 202. člena ZPIZ-92, veljavnem od 22.2.1996, se v zavarovalno dobo osebi, ki ni državljan Republike Slovenije, šteje le čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do 31.3.1992, razen če ni z zakonom ali z mednarodnim sporazumom drugače določeno. Tožniku, ki ni državljan R Slovenije, v pokojninsko dobo ni mogoče všteti zavarovalne dobe, ki jo je pred 31.3.1992 dopolnil pri nosilcu zavarovanja v BIH. Ker ima v R Sloveniji dopolnjenih le 26 let in 1 mesec pokojninske dobe, mu glede na predpisanih najmanj 35 let pokojninske dobe iz 1. odst. 40. člena cit. ZPIZ pravice do predčasne pokojnine ni mogoče priznati.
ZOR člen 500, 500/2, 500, 500/2. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
neobrazložen ugovor - pobot - stvarna napaka - CENA - plačilo
Z ugovorom, da je razneslo tri pnevmatike iz prejšnje pošiljke, bi dolžnik zoper plačilo v tem postopku vtoževanih (očitno brezhibnih) pnevmatik lahko uspel le, če bi postavil ustrezen pobotni ugovor (napr. iz naslova odškodnine).
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 6.
izvedenec - nagrada za delo izvedenca - izvedenina - pravilnik
Sodišče prve stopnje pri odmeri nagrade izvedencu ni uporabilo Pravilnika o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev, pa bi ga moralo.
Če se je spor zaradi plačila regresa za letni dopust oz. razlike v plači po smrti tožnika nadaljeval z njegovimi dediči, ki so vstopili v pravdo, lahko delovno sodišče samo reši predhodno vprašanje, ki se nanaša na ugotovitev dedičev oz. odpoved dedovanju ene izmed zapustnikovih dedinj.
Neodgovornost za prometni prekršek še ne pomeni, da voznica ni (so)odgovorna za nastanek škode po pravilih civilnega prava. Na odločbo sodnika za prekrške (niti obsodilno niti oprostilno) pravdno sodišče ni vezano, saj je vezano samo na obsodilno sodbo v kazenskem postopku, pa še to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Trditev, ki jo postavi izvedenec v svojem mnenju (enako velja tudi za navedbe prič) še ni trditev stranke, zato se mora stranka, ki svoj zahtevek ali obrambo temelji na takšnih navedbah drugih udeležencev v postopku, na te navedbe izrecno in konkretizirano sklicevati, da jih je mogoče šteti kot trditve strank.
prisilna poravnava - začetek postopka prisilne poravnave - terjatev v tuji valuti - menjava
Po določilu 4. odst. 37. čl. ZPPSL se terjatve upnikov v tuji valuti spremenijo v terjatve v domači valuti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka postopka prisilne poravnave. Upnik s prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave uveljavlja zahtevek, da se mu prizna glasovalna pravica. Ker je bila terjatev upnika ugovarjana v celoti in zato upnik glasovalne pravice ni imel, prvostopno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ker je tožbenemu zahtevku na plačilo nemških mark ugodilo po tečaju, veljavnem na dan 13.9.1996, saj so do takrat vse terjatve, katerih plačilo je zahtevala v tej pravdi, že zapadle.
Možno bi bilo opraviti tudi revizijo izkaza uspeha in finančnih tokov za zadnje poslovno leto, vendar po oeni izvedenke mnenja o njih revizorji ne bi mogli izraziti, saj določenih revizijskih postopkov glede na časovno oddaljenost od zadnjega poslovnega leta ne bi mogli opraviti (preveritev začetnega in končnega stanja zalog in osnovnih sredstev, prisotnost pri inventurah itd.). Iz tega razloga pritožbeno sodišče ocenjuje, da zgolj zato, ker se je dolžnik znašel v postopku prisilne poravnave, teh računovodskih izkazov (v kolikor jih ni revidiral) ni dolžan revidirati.
Tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki je sicer v svoji osnovi namenjena regulaciji spornega razmerja, je treba presojati v okvirih, ki jih postavlja ZIZ. Predmet presoje je zato v tem, ali ima tožeča stranka do tožene stranke verjetno izkazano bodočo nedenarno terjatev. Dopusten namen pravnega posla, ki ga v imenu gospodarskega subjekta opravi njegova uprava, se izčrpa v tem, kar je za družbo mišljeno kot ekonomsko smotrno v kontekstu njenega (dobičkanosnega) nastopanja na trgu. Transakcija, katere namen je spraviti premoženje gospodarskega subjekta izven njegove kontrole, teh pogojev ne izpolnjuje.
ZOR člen 277, 277. ZPP člen 358, 358-4, 358, 358-4.
odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu
Policistu, ki ga je ob intervenciji eden izmed razgrajačev ugriznil v nogo, je sodišče utemeljeno prisodilo odškodnino zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in strahu zaradi možnosti okužbe s HIV.
Tožeča stranka je tista, ki ve, na kakšni podlagi uveljavlja svojo prerekano terjatev in kakšen postopek mora začeti oziroma nadaljevati. Zato je bila ona tista, ki je bila dolžna predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka in ne vložiti nove tožbe. Ali bo vložila predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka, je bila torej stvar odločitve tožeče stranke. Tožeča stranka v postopku ni uspela. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je, po načelu uspeha po 1. odst. 154. člena ZPP, tožeči stranki naložilo, da toženi povrne njene pravdne stroške.