Za to, da zavarovanec izgubi pravice iz zavarovanja glede na vsebino pogojev zavarovanja, ki so sestavni del pogodbe o zavarovanju, zadošča, da je vozilo vozil brez vozniškega dovoljenja, pri tem ni pomembno, ali obstaja med tem dejstvom in škodo vzročna zveza.
Ker je vaška skupnost bila investitor košarkaškega igrišča in balinišča, je očitno, da ima premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo, zato izpolnjuje pogoje, da se ji v pravdi prizna lastnost stranke.
taksna oprostitev - preživljanje polnoletnih otrok
Ob presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev mora sodišče upoštevati premoženjsko stanje pravdne stranke - polnoletnega študenta in ne njegovih staršev.
ZOR člen 148, 148/1, 414, 414/1, 446, 447, 448, 449, 450, 148, 148/1, 414, 414/1, 446, 447, 448, 449, 450. ZD člen 142, 142/3, 214, 214/3.
delitev - prevzem dolga
Dogovor med dediči, da le eden izmed njih odgovarja za zapustničine dolgove, proti upnikom nima učinka. Čeprav upnik za tak dogovor ve in do vložitve tožbe zahteva plačilo le od dediča, ki je prevzel obveznost, to ne pomeni, da je s konkludentnim ravnanjem soglašal s prevzemom dolga. Ne gre namreč za primer, ko bi na mesto starega upnika stopil novi, temveč so od že od uvedbe dedovanja v solidarni zavezi vsi dediči. Upnikovo ravnanje je tako v skladu z ugodnostmi na pasivni strani solidarne obveznosti.
Sodišče o plačevanju preživnine že za čas od vložitve tožbe dalje odloči le na zahtevo strank, in sicer na podlagi prvega odstavka 123. člena ZZZDR, ki določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke. Za odločitev o takšnem zahtevku pa je odločilno vprašanje, ali je toženec v tem času dejansko prispeval k preživljanju otroka.
ZJSRS člen 21a, 21c, 21c/1, 28, 28/5. ZIZ člen 15, 38, 292, 15, 38, 292. ZPP člen 168, 168/2, 168, 168/2.
izvršilni stroški - oprostitev plačila - sklad
Glede na določila ZJSRS, po katerih je pravica do nadomestila preživnine pogojena z obstojem izvršljive terjatve preživninskega upravičenca (pravnomočne sodbe, začasne odredbe, dogovorom pri centru za socialno delo - prva alinea 21a. člena) in z že začetim (in več kot tri mesece trajajočim) postopkom izvršbe oziroma njegovim neuspešnim zaključkom (1. odstavek 21c. člena) ter glede na to, da gre pri prehodu terjatve za subrogacijo sklada v položaj upnika v postopku izterjave, je tako mogoče zaključiti, da se določba 5. odstavka 28. člena ZJSRS o oprostitvi plačila sodnih stroškov nanaša poleg na sodne takse tudi na predujem za stroške za opravo izvršbe.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - zapuščinski postopek
Če je soglasna volja med dediči, da se pozneje najdeno premoženje zapustnika deduje drugače, ko se je dedovalo po prvotnem sklepu o dedovanju, zapuščinsko sodišče upošteva takšno voljo dedičev in dodatne zapuščine ne razdeli po prvotnem sklepu o dedovanju.
Za zvišanje denarne rente so pravno upoštevne le tiste spremenjene okoliščine, ki jih je sodišče imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe. Če stranka ne dokazuje drugih okoliščin, ki jih je imelo pred očmi prejšnje sodišče, sodišče ob pogoju (na primer) znatno spremenjenih življenjskih stroškov izhaja iz nazadnje pravnomočno (torej v izreku) določene višine denarne rente.
ZNP člen 2, 2/1, 37, 122, 122/1, 122/2, 2, 2/1, 37, 122, 122/1, 122/2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
V nepravdnem postopku je treba, kar zadeva navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku, smiselno uporabiti določilo 1. odst. 337. člena ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da ima dolžnik sedaj svoj sedež na naslovu "S... 13", medtem ko je v izvršilnem naslovu in predlogu za izvršbo naveden naslov "S... 11". Vendar pa je to le posledica dolžnikove spremembe sedeža, pri čemer gre vseskozi za isti pravni subjekt, z isto matično številko. Prav tako je upnik med postopkom spremenil svoj sedež z naslova "Š... 21a, Ž..." na naslov "M... 85, C...", posledično tudi svojo firmo, pri čemer pa gre (prav tako kot pri dolžniku) za isti pravni subjekt, z isto matično številko.
ZPPSL člen 2, 15, 99, 2, 15, 99. ZPP člen 365, 365. ZFPPod člen 23, 30, 31, 39, 23, 30, 31, 39.
začetek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra
Jasno razpoznavno je ZFPPod posegel v ZGD, saj je, kot mlajši in specialnejši splošni pravni akt specialneje in podrobneje (opomba: določba 257. člena ZGD o dolžnostih uprave ob izgubi, prezadolženosti ali plačilni nesposobnosti je bila brez določenih sankcij za njeno kršitev le lex imperfecta) uredil isto materijo. V skladu s pravno teorijo pa je zakonodajalec v 1. točki prvega odstavka 39. člena ZFPPod tudi izrecno zapisal derogacijsko klavzulo, katere osnovni pomen je (po teoriji prava), da se nova pravna ureditev v času in prostoru zaradi pravnega reda nedvoumno prepozna in da se v posledici jasno odrazijo (spremenjene) pravice in dolžnosti pravnih subjektov. ZFPPod pa ne vsebuje niti izrecne niti splošne derogacijske klavzule v odnosu do ZPPSL in tudi iz njegovih določb ni mogoče zaključiti, da je hotel poseči v pravno ureditev stečaja in prisilne poravnave.
Umik dokaznega predloga mora biti izrečen, saj procesni zakon ne določa njegove presumpcije (npr. zaradi "nevztrajanja" pri njem). Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, ampak izvede samo tiste, ki so pomembni za odločbo, medtem ko ostale zavrne. Za odločbo pa so pomembni tisti dokazi, s katerimi se dokazujejo (oz. zanikajo) dejstva, pomembna za odločitev.
Če upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo poskuša dolg izterjati s pomočjo detektivske agencije, stroški te agencije niso izvršilni stroški v smislu 1. odst. 38. čl. ZIZ in tudi niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo po 5. odst. 38. čl. ZIZ. Izvršilno sodišče zato dolžnika ne more zavezati k povračilu teh stroškov.
1. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh od prejema obvestila, se glede na 2. odst. 141. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oz. v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. 2. Ker iz tožbenih navedb (niti iz dokazov, ki jih je tožnik priložil k tožbi), ni razvidno, da je izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe, to je, da je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe uveljavljala varstvo pravic pri delodajalcu, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. tč. 1. odst. 318. člena ZPP.
ZDR člen 36h, 36h/2, 89. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 8, 9. Kolektivna pogodba dejavnosti poslovnih bank člen 70, 70-30, 71, 71/3. ZTPDR člen 59. ZDSS člen 23, 24.
Pri ocenjevanju zakonitosti disciplinskega ukrepa je sodišče dolžno ugotavljati vsa pravno odločilna dejstva. Po sprejeti sodni praksi (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips v zvezi s sodbo VDSS opr. št. 1904/94) sodišče lahko glede na določbo 24. člena ZDSS ugotavlja pogoje za izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja po 89. členu ZDR in tako odpravi pomanjkljivosti disciplinskega postopka. Obstoj kvalifikatornih okoliščin, ki morajo biti podane za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, je dejansko vprašanje, zato ta dejanska vprašanja ugotavlja in preiskuša tudi sodišče v sodnem postopku. Konvencija MOD št. 158 v 9. členu določa res, da je dokazno breme, da obstoja resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, na delodajalcu, vendar pa to ne pomeni, da ima delodajalec dokazno breme samo v postopku varstva pravic pri delodajalcu.
ZZZDR člen 12, 20, 65, 12, 20, 65. ZPIZ člen 72, 73, 77, 72, 73, 77.
družinska pokojnina
Izvenzakonska skupnost mora po določbi 77. člena ZPIZ trajati najmanj tri leta, da lahko zunajzakonski partner pridobi pravico do družinske pokojnine po umrlem zunajzakonskem partnerju. Čeprav sta bivša zakonca po razvezi živela skupaj, vendar ta izvenzakonska skupnost ni trajala vsaj tri leta, ni izpolnjen pogoj za priznanje družinske pokojnine.
socialni spor - procesna predpostavka - molk organa - zahteva za varstvo pravic
Če drugostopenjski upravni organ v postopku odločanja o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, tj. RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ne izda odločbe o pritožbi stranke v zakonitem roku (molk organa), stranka lahko vloži tožbo pri socialnem sodišču šele po preteku 7 dni od ponovne zahteve za izdajo odločbe. Če stranka ne vloži ponovne zahteve pri upravnem organu, temveč neposredno vloži tožbo, se takšna tožba zavrže. Če drugostopenjski upravni organ po vložitvi tožbe odloči o pritožbi, tožnik ne more tožbe razširiti še na drugostopenjsko odločbo.