Če je za izvedbo dokaza treba založiti predujem, pa stranka tega ne stori, potem jo doletijo enake posledice, kakor če izvedbe dokaza sploh ne bi predlagala.
taksna oprostitev - preživljanje polnoletnih otrok
Ob presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev mora sodišče upoštevati premoženjsko stanje pravdne stranke - polnoletnega študenta in ne njegovih staršev.
ZNP člen 2, 2/1, 37, 122, 122/1, 122/2, 2, 2/1, 37, 122, 122/1, 122/2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
V nepravdnem postopku je treba, kar zadeva navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku, smiselno uporabiti določilo 1. odst. 337. člena ZPP.
Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave izhajata tudi pravica do zastopanja po odvetniku ter pravica do svobodne izbire odvetnika. To med drugim pomeni, da mora biti obema strankama zastopanje po odvetniku omogočeno, ne pomeni pa, da bi moralo sodišče eni stranki ne glede na okoliščine predlagati ali celo vsiliti zastopanje v primerih, ko odvetnik zastopa drugo stranko. Iz podatkov v spisu nikjer ne izhaja, kar trdi tožeča stranka, naj bi mu bilo, kar zadeva civilnopravni del poravnave, proti njegovi volji onemogočeno, da v postopku sodeluje tudi njegov strokovni pomočnik.
stanovanjski stroški - stroški upravljanja, prenove in izboljšav
Stroški upravljanja predstavljajo plačilo upravniku za njegovo storitev in delo in jih je tako upravičen zahtevati na pogodbeni podlagi. Plačilo ostalih stanovanjskih stroškov sme zahtevati le iz naslova povračila, kar pomeni, da mora navesti in dokazati, da jih je za lastnike poravnal sam in iz lastnih sredstev.
Sodišče o plačevanju preživnine že za čas od vložitve tožbe dalje odloči le na zahtevo strank, in sicer na podlagi prvega odstavka 123. člena ZZZDR, ki določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke. Za odločitev o takšnem zahtevku pa je odločilno vprašanje, ali je toženec v tem času dejansko prispeval k preživljanju otroka.
Ker je vaška skupnost bila investitor košarkaškega igrišča in balinišča, je očitno, da ima premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo, zato izpolnjuje pogoje, da se ji v pravdi prizna lastnost stranke.
Za zvišanje denarne rente so pravno upoštevne le tiste spremenjene okoliščine, ki jih je sodišče imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe. Če stranka ne dokazuje drugih okoliščin, ki jih je imelo pred očmi prejšnje sodišče, sodišče ob pogoju (na primer) znatno spremenjenih življenjskih stroškov izhaja iz nazadnje pravnomočno (torej v izreku) določene višine denarne rente.
ZJSRS člen 21a, 21c, 21c/1, 28, 28/5. ZIZ člen 15, 38, 292, 15, 38, 292. ZPP člen 168, 168/2, 168, 168/2.
izvršilni stroški - oprostitev plačila - sklad
Glede na določila ZJSRS, po katerih je pravica do nadomestila preživnine pogojena z obstojem izvršljive terjatve preživninskega upravičenca (pravnomočne sodbe, začasne odredbe, dogovorom pri centru za socialno delo - prva alinea 21a. člena) in z že začetim (in več kot tri mesece trajajočim) postopkom izvršbe oziroma njegovim neuspešnim zaključkom (1. odstavek 21c. člena) ter glede na to, da gre pri prehodu terjatve za subrogacijo sklada v položaj upnika v postopku izterjave, je tako mogoče zaključiti, da se določba 5. odstavka 28. člena ZJSRS o oprostitvi plačila sodnih stroškov nanaša poleg na sodne takse tudi na predujem za stroške za opravo izvršbe.
ZPPSL člen 2, 15, 99, 2, 15, 99. ZPP člen 365, 365. ZFPPod člen 23, 30, 31, 39, 23, 30, 31, 39.
začetek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra
Jasno razpoznavno je ZFPPod posegel v ZGD, saj je, kot mlajši in specialnejši splošni pravni akt specialneje in podrobneje (opomba: določba 257. člena ZGD o dolžnostih uprave ob izgubi, prezadolženosti ali plačilni nesposobnosti je bila brez določenih sankcij za njeno kršitev le lex imperfecta) uredil isto materijo. V skladu s pravno teorijo pa je zakonodajalec v 1. točki prvega odstavka 39. člena ZFPPod tudi izrecno zapisal derogacijsko klavzulo, katere osnovni pomen je (po teoriji prava), da se nova pravna ureditev v času in prostoru zaradi pravnega reda nedvoumno prepozna in da se v posledici jasno odrazijo (spremenjene) pravice in dolžnosti pravnih subjektov. ZFPPod pa ne vsebuje niti izrecne niti splošne derogacijske klavzule v odnosu do ZPPSL in tudi iz njegovih določb ni mogoče zaključiti, da je hotel poseči v pravno ureditev stečaja in prisilne poravnave.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da ima dolžnik sedaj svoj sedež na naslovu "S... 13", medtem ko je v izvršilnem naslovu in predlogu za izvršbo naveden naslov "S... 11". Vendar pa je to le posledica dolžnikove spremembe sedeža, pri čemer gre vseskozi za isti pravni subjekt, z isto matično številko. Prav tako je upnik med postopkom spremenil svoj sedež z naslova "Š... 21a, Ž..." na naslov "M... 85, C...", posledično tudi svojo firmo, pri čemer pa gre (prav tako kot pri dolžniku) za isti pravni subjekt, z isto matično številko.
Umik dokaznega predloga mora biti izrečen, saj procesni zakon ne določa njegove presumpcije (npr. zaradi "nevztrajanja" pri njem). Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, ampak izvede samo tiste, ki so pomembni za odločbo, medtem ko ostale zavrne. Za odločbo pa so pomembni tisti dokazi, s katerimi se dokazujejo (oz. zanikajo) dejstva, pomembna za odločitev.
Če upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo poskuša dolg izterjati s pomočjo detektivske agencije, stroški te agencije niso izvršilni stroški v smislu 1. odst. 38. čl. ZIZ in tudi niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo po 5. odst. 38. čl. ZIZ. Izvršilno sodišče zato dolžnika ne more zavezati k povračilu teh stroškov.
V kolikor je bilo predvideno, da bo tožnik odmerjeni sorazmerni del letnega dopusta v trajanju 12 dni izkoristil v času, ko je dejansko bil v bolniškem staležu, za neizrabo dopusta ni kriv delodajalec.
ZPIZ člen 40, 40/1, 202, 202/2, 40, 40/1, 202, 202/2.
predčasna pokojnina - pogoj za uveljavitev pri ZPIZ Slovenije - zavarovalna doba
Predčasno pokojnino je treba presojati po 40. v zvezi s spremenjenim in dopolnjenim 202. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 in 7/96). Zahtevek ni utemeljen, ker je tožnik ob vložitvi zahteve dne 19.8.1996 sicer dopolnil pogoj predpisanih 57,5 let starosti in pogoj prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, ne pa tudi pogoja najmanj 35 let pokojninske dobe. Po dopolnjenem 2. odst. 202. člena ZPIZ-92, veljavnem od 22.2.1996, se v zavarovalno dobo osebi, ki ni državljan Republike Slovenije, šteje le čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do 31.3.1992, razen če ni z zakonom ali z mednarodnim sporazumom drugače določeno. Tožniku, ki ni državljan R Slovenije, v pokojninsko dobo ni mogoče všteti zavarovalne dobe, ki jo je pred 31.3.1992 dopolnil pri nosilcu zavarovanja v BIH. Ker ima v R Sloveniji dopolnjenih le 26 let in 1 mesec pokojninske dobe, mu glede na predpisanih najmanj 35 let pokojninske dobe iz 1. odst. 40. člena cit. ZPIZ pravice do predčasne pokojnine ni mogoče priznati.
2. odst. 120. člena ZPP določa, da sodišče razpiše narok na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej obligatoren, razen če gre za izjeme, določene v 120. členu ZPP. Ker je tožnik predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, do katere je prišlo zaradi bolezni tožnikovega pooblaščenca, bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok, saj ne gre za splošno znano dejstvo oz. za očitno neupravičeni razlog. Ker je predsednik senata prve stopnje o takem predlogu odločil brez naroka, je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
V skladu s 1. odst. 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. člena istega zakona. Toženec z ničemer ne izkazuje, da domnevnega dejstva, da je regres za letni dopust za leto 1997 že plačal, brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato teh pritožbenih navedb ni mogoče upoštevati. V kolikor pa je toženec svojo obveznost medtem v resnici poravnal, bo v morebitni izvršbi še vedno lahko dokazoval, da je obveznost že poravnana.