Pritožnica nima prav, ko trdi, da je bila v sporni prodajni pogodbi dogovorjena kupnina v DEM. Res sicer 7. čl. pogodbe opredeljuje, da se posamezni obroki kupnine oblikujejo z upoštevanjem tolarske protivrednosti na dan plačila 1/5 kupnine iz 3. in 4. čl. pogodbe, ki se glasi na DEM. Vendar že pravkar povzeto besedilo izključuje stališče pritožnice, da je bila dogovorjena kupnina v DEM, saj je bila valuta izpolnitve tolar. Takšnega razumevanja pogodbenih določil listine, ki jih je izdala tožeča stranka po podpisu pogodbe, ne morejo omajati, pa čeprav se je nanje v tem gospodarskem sporu sama sklicevala. Zdi se, da so omenjene listine posledica knjiženja obveznosti tožene stranke brez upoštevanja dogovorjene valutne klavzule, kar pa na samo obligacijsko pravico tožeče stranke iz naslova že omenjene prodajne pogodbe ne more imeti vpliva.
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/2, 165, 165/2, 155, 155/2, 165, 165/2.
izvršilni stroški
Pooblaščenec upnice je predlagal nadaljevanje izvršbe tudi s prodajo dolžnikovih premičnin. Za takšen predlog druga alinea 6. tč. tarifne št. 21 OT določa nagrado v višini 50% postavk iz tarifne št. 13, kar (glede na vrednost spornega predmeta 80.385,20 SIT) znaša 100 točk. Upnica je bila tako za sestavo predloga (namesto priznanih 50 točk) pravilno upravičena do nagrade v višini 100 točk, kar (ob vrednosti točke 90,00 SIT) znaša 9.000,00 SIT.
Sodišče prve stopnje je zato, ker je sodni izvedenec medicinske stroke pojasnil, da so telesne poškodbe, zaradi katerih je oškodovanka umrla, lahko nastale tudi s padcem oziroma kotaljenjem po stopnicah, ne pa torej izključno le z obtoženčevimi udarci, ostalo v dvomu in je v korist obtoženca izreklo oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov.
ZPP (1977) člen 1, 195, 195, 195/2, 1, 195, 195, 195/2. ZPSPP člen 31, 31.
poslovna stavba - najem poslovnih prostorov - lastninska pravica
Tožeča stranka zaradi spremembe lastništva v najem danih poslovnih prostorov ni več aktivno legitimirana (po materialnem pravu), vendar pa je ostala stranka v sporu - tožeča stranka, na katero se glasi prvostopenjska sodba. S spremembo lastništva je namreč prišlo le do spremembe v materialnem razmerju, ne pa tudi v procesnopravnem.
Družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati so glede njenega premoženja, vključno s terjatvami, ki je bilo predmet delitve zato, ker je prenehala obstajati, njeni pravni nasledniki že po samem zakonu. Zato je treba v primeru prenehanja pravne osebe zaradi izbrisa postopek v skladu s 3. točko 1. odst. 205. člena ZPP prekiniti in ga nadaljevati po 1. odst. 208. člena ZPP. To določilo se namreč ne omejuje na univerzalne pravne naslednike. Zato v takem primeru ni pravilna uporaba 5. odst. 81. člena ZPP.
zavarovalno pravo - pogodbeno pravo - obligacijsko pravo
VSL04359
ZOR člen 913, 913/1, 913/2, 913/3, 913/4, 913, 913/1, 913/2, 913/3, 913/4.
plačilo - neplačilo obveznosti
Zavarovalno jamstvo po sklenitvi pogodbe nastopi šele naslednji dan, ko zavarovanec plača prvo premijo, če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe. Če pa je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, zavarovalno jamstvo po sklenitvi pogodbe nastopi šele na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Zavarovalnica lahko dolžnika pisno obvesti o zapadlosti premije, kar ima za posledico po samem zakonu, da zavarovalna pogodba v 30 dneh po prejemu tega obvestila preneha, če zavarovanec zapadle obveznosti ne poravna. Če pa zavarovalnica v praksi dolžniku ne pošlje priporočenega obvestila o zapadlosti premije, se jamstvo zavarovalnice nadaljuje kljub neplačani premiji, vendar pa zavarovalna pogodba po samem zakonu preneha, če premija ni plačana niti v enem letu po njeni zapadlosti.
Poziv sodišča pravnemu nasledniku pravne osebe, da prevzame prekinjen postopek, ni sodna odločba. Zato pritožba zoper takšen poziv ni dopustna in jo je treba kot nedovoljeno zavreči.
Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če pa se začne, sodišče tožbo zavrže. Tožnik, ki je že vodil postopek zoper toženo stranko, ki je kasneje prišla v stečaj, mora zato v primeru, če je bil po pravočasni prijavi terjatve napoten na pravdo, nadaljevati prekinjeni postopek, ne pa začeti novega z vložitvijo nove tožbe. V takšnem primeru se navedena nova tožba zavrže v skladu s 3. odst. 189. čl. ZPP.
litispendenca - pravni interes - začetek stečajnega postopka - izbris pravne osebe iz registra - razmerje
ZFPPod v 3. tč. 2. odst. 30. čl. izrecno določa, da je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa vloženi predlog za začetek stečaja (in plačani predujem za stroške začetka stečajnega postopka). Iz besedila tega določila ni razvidno, da bi moral biti predlog za začetek stečaja, da bi bil upošteven ugovorni razlog, vložen že pred začetkom postopka izbrisa. Uradna obrazložitev k predlogu ZFPPod (Poročevalec Državnega zbora št. 38/99, str. 35) glede tega ugovornega razloga izrecno omenja možnost vložitve predloga za začetek stečajnega postopka po začetku postopka izbrisa po ZFPPod in s tem razlogom utemeljuje daljši (dvomesečni) ugovorni rok. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča ne more biti pravilno stališče, da bi začetek postopka za izbris po ZFPPod avtomatično preprečeval odločanje o začetku stečajnega postopka.
Dolžniku ne gre odrekati pravnega interesa za sodni postopek, ki mu omogoča, da pred prenehanjem, upoštevaje pravila stečajnega prava, uredi pravna razmerja z upniki.
Razširitve (povečanja) zahtevka ne onemogoča odločanje o usodi plačilnega naloga, ki je bil izdan na podlagi prvotnega zahtevka v predlogu za izdajo plačilnega naloga oz. sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Meritorna presoja ne more temljiti na (nepravilni) postopkovni oviri, ki naj bi jo preprečevala.
stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - izpolnitev - neobičajen način plačila
Če je torej tožena stranka za tožečo stranko opravila storitve, zaračunane po z asignacijami plačanih računih, ki pa so bili plačani po zapadlosti terjatve tožene stranke, ni mogoče govoriti o sočasni izpolnitvi pogodbenih obveznosti pravdnih strank. S tem, ko je prejela poplačilo svojih terjatev iz računov, plačanih na podlagi izpodbijanih asignacijskih pogodb, pa je tožena stranka prejela nedvomno več, kot bi prejela iz razdelitvene mase v primeru prijave terjatve v stečajnem postopku. Namesto, da bi terjatev tožeče stranke do asignata prišla v stečajno maso kot premoženje stečajnega dolžnika, se je iz tega premoženja z asignacijo poplačala tožena stranka.
Dražba nima učinka, sklep o domiku nepremičnine pa je potrebno razveljaviti, če je za prodajo nepremičnine po zakonu potrebna odobritev (na primer za kmetijsko zemljišče odobritev upravne enote), sodišče pa take odobritve pred prodajo nepremičnine ni pridobilo.