Tožeča stranka je uveljavljala odškodnino za škodo, ki jo je utrpela zaradi zasega kupljenega avtomobila v okviru kazenskega postopka, in zaradi dolžnosti plačila carinskih dajatev. V okviru kazenskega postopka se je namreč ugotovilo, da je bila na osebnem avtomobilu spremenjena št. šasije, avto pa naj bi bil na nelegalen način uvožen v Slovenijo na podlagi ponarejenih dokumentov. Takšne trditve in dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje kažejo, da je bila tožeča stranka izpostavljena posebnim omejitvam, ki ne izvirajo iz pravice tretjega, temveč iz dolžnosti, ki jih imajo državni organi v okviru izvrševanja javnih pooblastil. Zato jih je treba uvrstiti med omejitve javnopravne narave. Za škodo, do katere je prišlo zaradi tovrstnih posebnih omejitev, pa prodajalec ne odgovarja tako kot pri ostalih pravnih napakah (3. odst. 510. čl. ZOR), temveč le, če je zanje vedel, ali je vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil (514. čl. ZOR).
Razširitve (povečanja) zahtevka ne onemogoča odločanje o usodi plačilnega naloga, ki je bil izdan na podlagi prvotnega zahtevka v predlogu za izdajo plačilnega naloga oz. sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Meritorna presoja ne more temljiti na (nepravilni) postopkovni oviri, ki naj bi jo preprečevala.
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/2, 165, 165/2, 155, 155/2, 165, 165/2.
izvršilni stroški
Pooblaščenec upnice je predlagal nadaljevanje izvršbe tudi s prodajo dolžnikovih premičnin. Za takšen predlog druga alinea 6. tč. tarifne št. 21 OT določa nagrado v višini 50% postavk iz tarifne št. 13, kar (glede na vrednost spornega predmeta 80.385,20 SIT) znaša 100 točk. Upnica je bila tako za sestavo predloga (namesto priznanih 50 točk) pravilno upravičena do nagrade v višini 100 točk, kar (ob vrednosti točke 90,00 SIT) znaša 9.000,00 SIT.
zavarovalno pravo - pogodbeno pravo - obligacijsko pravo
VSL04359
ZOR člen 913, 913/1, 913/2, 913/3, 913/4, 913, 913/1, 913/2, 913/3, 913/4.
plačilo - neplačilo obveznosti
Zavarovalno jamstvo po sklenitvi pogodbe nastopi šele naslednji dan, ko zavarovanec plača prvo premijo, če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe. Če pa je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, zavarovalno jamstvo po sklenitvi pogodbe nastopi šele na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Zavarovalnica lahko dolžnika pisno obvesti o zapadlosti premije, kar ima za posledico po samem zakonu, da zavarovalna pogodba v 30 dneh po prejemu tega obvestila preneha, če zavarovanec zapadle obveznosti ne poravna. Če pa zavarovalnica v praksi dolžniku ne pošlje priporočenega obvestila o zapadlosti premije, se jamstvo zavarovalnice nadaljuje kljub neplačani premiji, vendar pa zavarovalna pogodba po samem zakonu preneha, če premija ni plačana niti v enem letu po njeni zapadlosti.
Poziv sodišča pravnemu nasledniku pravne osebe, da prevzame prekinjen postopek, ni sodna odločba. Zato pritožba zoper takšen poziv ni dopustna in jo je treba kot nedovoljeno zavreči.
Družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati so glede njenega premoženja, vključno s terjatvami, ki je bilo predmet delitve zato, ker je prenehala obstajati, njeni pravni nasledniki že po samem zakonu. Zato je treba v primeru prenehanja pravne osebe zaradi izbrisa postopek v skladu s 3. točko 1. odst. 205. člena ZPP prekiniti in ga nadaljevati po 1. odst. 208. člena ZPP. To določilo se namreč ne omejuje na univerzalne pravne naslednike. Zato v takem primeru ni pravilna uporaba 5. odst. 81. člena ZPP.
ZOR člen 79, 79/1, 125, 125/1, 125/3, 79, 79/1, 125, 125/1, 125/3. ZIZ člen 272, 272.
predpogodba - ara - plačilo - sklenitev pogodbe
Zmotno je stališče pritožnika, da je prodajna predpogodba z dne 3.7.2000 po svoji vsebini že sklenjena prodajna pogodba, ker je bila skladno s 4. členom predpogodbe dogovorjena in tudi že plačana ara. Po 1. odst. 79. člena ZOR se sicer res šteje, da je pogodba sklenjena ob plačilu are, vendar le pod pogojem, če v pogodbi ni določeno kaj drugega. Iz vsebine prodajne predpogodbe pa jasno izhaja, da s plačilom are prodajna pogodba še ni sklenjena, saj sta pogodbeni stranki v 2. točki predpogodbe posebej določili rok za sklenitev prodajne pogodbe najkasneje do 10.7.2000.
Sodišče prve stopnje je zato, ker je sodni izvedenec medicinske stroke pojasnil, da so telesne poškodbe, zaradi katerih je oškodovanka umrla, lahko nastale tudi s padcem oziroma kotaljenjem po stopnicah, ne pa torej izključno le z obtoženčevimi udarci, ostalo v dvomu in je v korist obtoženca izreklo oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov.
Ni mogoče šteti, da pritožnica brez svoje krivde ni mogla navesti dejstev, ki izvirajo iz postopka, v katerem je sodelovala kot stranka, ker ta postopek še ni bil pravnomočno končan.
stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - izpolnitev - neobičajen način plačila
Če je torej tožena stranka za tožečo stranko opravila storitve, zaračunane po z asignacijami plačanih računih, ki pa so bili plačani po zapadlosti terjatve tožene stranke, ni mogoče govoriti o sočasni izpolnitvi pogodbenih obveznosti pravdnih strank. S tem, ko je prejela poplačilo svojih terjatev iz računov, plačanih na podlagi izpodbijanih asignacijskih pogodb, pa je tožena stranka prejela nedvomno več, kot bi prejela iz razdelitvene mase v primeru prijave terjatve v stečajnem postopku. Namesto, da bi terjatev tožeče stranke do asignata prišla v stečajno maso kot premoženje stečajnega dolžnika, se je iz tega premoženja z asignacijo poplačala tožena stranka.
Pritožnica nima prav, ko trdi, da je bila v sporni prodajni pogodbi dogovorjena kupnina v DEM. Res sicer 7. čl. pogodbe opredeljuje, da se posamezni obroki kupnine oblikujejo z upoštevanjem tolarske protivrednosti na dan plačila 1/5 kupnine iz 3. in 4. čl. pogodbe, ki se glasi na DEM. Vendar že pravkar povzeto besedilo izključuje stališče pritožnice, da je bila dogovorjena kupnina v DEM, saj je bila valuta izpolnitve tolar. Takšnega razumevanja pogodbenih določil listine, ki jih je izdala tožeča stranka po podpisu pogodbe, ne morejo omajati, pa čeprav se je nanje v tem gospodarskem sporu sama sklicevala. Zdi se, da so omenjene listine posledica knjiženja obveznosti tožene stranke brez upoštevanja dogovorjene valutne klavzule, kar pa na samo obligacijsko pravico tožeče stranke iz naslova že omenjene prodajne pogodbe ne more imeti vpliva.
Dražba nima učinka, sklep o domiku nepremičnine pa je potrebno razveljaviti, če je za prodajo nepremičnine po zakonu potrebna odobritev (na primer za kmetijsko zemljišče odobritev upravne enote), sodišče pa take odobritve pred prodajo nepremičnine ni pridobilo.