Poziv sodišča pravnemu nasledniku pravne osebe, da prevzame prekinjen postopek, ni sodna odločba. Zato pritožba zoper takšen poziv ni dopustna in jo je treba kot nedovoljeno zavreči.
ZPP (1977) člen 1, 195, 195, 195/2, 1, 195, 195, 195/2. ZPSPP člen 31, 31.
poslovna stavba - najem poslovnih prostorov - lastninska pravica
Tožeča stranka zaradi spremembe lastništva v najem danih poslovnih prostorov ni več aktivno legitimirana (po materialnem pravu), vendar pa je ostala stranka v sporu - tožeča stranka, na katero se glasi prvostopenjska sodba. S spremembo lastništva je namreč prišlo le do spremembe v materialnem razmerju, ne pa tudi v procesnopravnem.
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/2, 165, 165/2, 155, 155/2, 165, 165/2.
izvršilni stroški
Pooblaščenec upnice je predlagal nadaljevanje izvršbe tudi s prodajo dolžnikovih premičnin. Za takšen predlog druga alinea 6. tč. tarifne št. 21 OT določa nagrado v višini 50% postavk iz tarifne št. 13, kar (glede na vrednost spornega predmeta 80.385,20 SIT) znaša 100 točk. Upnica je bila tako za sestavo predloga (namesto priznanih 50 točk) pravilno upravičena do nagrade v višini 100 točk, kar (ob vrednosti točke 90,00 SIT) znaša 9.000,00 SIT.
ZOR člen 79, 79/1, 125, 125/1, 125/3, 79, 79/1, 125, 125/1, 125/3. ZIZ člen 272, 272.
predpogodba - ara - plačilo - sklenitev pogodbe
Zmotno je stališče pritožnika, da je prodajna predpogodba z dne 3.7.2000 po svoji vsebini že sklenjena prodajna pogodba, ker je bila skladno s 4. členom predpogodbe dogovorjena in tudi že plačana ara. Po 1. odst. 79. člena ZOR se sicer res šteje, da je pogodba sklenjena ob plačilu are, vendar le pod pogojem, če v pogodbi ni določeno kaj drugega. Iz vsebine prodajne predpogodbe pa jasno izhaja, da s plačilom are prodajna pogodba še ni sklenjena, saj sta pogodbeni stranki v 2. točki predpogodbe posebej določili rok za sklenitev prodajne pogodbe najkasneje do 10.7.2000.
Razširitve (povečanja) zahtevka ne onemogoča odločanje o usodi plačilnega naloga, ki je bil izdan na podlagi prvotnega zahtevka v predlogu za izdajo plačilnega naloga oz. sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Meritorna presoja ne more temljiti na (nepravilni) postopkovni oviri, ki naj bi jo preprečevala.
Pritožnica nima prav, ko trdi, da je bila v sporni prodajni pogodbi dogovorjena kupnina v DEM. Res sicer 7. čl. pogodbe opredeljuje, da se posamezni obroki kupnine oblikujejo z upoštevanjem tolarske protivrednosti na dan plačila 1/5 kupnine iz 3. in 4. čl. pogodbe, ki se glasi na DEM. Vendar že pravkar povzeto besedilo izključuje stališče pritožnice, da je bila dogovorjena kupnina v DEM, saj je bila valuta izpolnitve tolar. Takšnega razumevanja pogodbenih določil listine, ki jih je izdala tožeča stranka po podpisu pogodbe, ne morejo omajati, pa čeprav se je nanje v tem gospodarskem sporu sama sklicevala. Zdi se, da so omenjene listine posledica knjiženja obveznosti tožene stranke brez upoštevanja dogovorjene valutne klavzule, kar pa na samo obligacijsko pravico tožeče stranke iz naslova že omenjene prodajne pogodbe ne more imeti vpliva.
Tožeča stranka je uveljavljala odškodnino za škodo, ki jo je utrpela zaradi zasega kupljenega avtomobila v okviru kazenskega postopka, in zaradi dolžnosti plačila carinskih dajatev. V okviru kazenskega postopka se je namreč ugotovilo, da je bila na osebnem avtomobilu spremenjena št. šasije, avto pa naj bi bil na nelegalen način uvožen v Slovenijo na podlagi ponarejenih dokumentov. Takšne trditve in dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje kažejo, da je bila tožeča stranka izpostavljena posebnim omejitvam, ki ne izvirajo iz pravice tretjega, temveč iz dolžnosti, ki jih imajo državni organi v okviru izvrševanja javnih pooblastil. Zato jih je treba uvrstiti med omejitve javnopravne narave. Za škodo, do katere je prišlo zaradi tovrstnih posebnih omejitev, pa prodajalec ne odgovarja tako kot pri ostalih pravnih napakah (3. odst. 510. čl. ZOR), temveč le, če je zanje vedel, ali je vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil (514. čl. ZOR).
Stališče pritožnice, da bi bilo treba pri uporabi določbe 114. člena Stanovanjskega zakona tudi dejstvo, da je pravni prednik prvotožene stranke stanovanja odkupil od investitorja, nima opore v določbah Stanovanjskega zakona.
litispendenca - pravni interes - začetek stečajnega postopka - izbris pravne osebe iz registra - razmerje
ZFPPod v 3. tč. 2. odst. 30. čl. izrecno določa, da je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa vloženi predlog za začetek stečaja (in plačani predujem za stroške začetka stečajnega postopka). Iz besedila tega določila ni razvidno, da bi moral biti predlog za začetek stečaja, da bi bil upošteven ugovorni razlog, vložen že pred začetkom postopka izbrisa. Uradna obrazložitev k predlogu ZFPPod (Poročevalec Državnega zbora št. 38/99, str. 35) glede tega ugovornega razloga izrecno omenja možnost vložitve predloga za začetek stečajnega postopka po začetku postopka izbrisa po ZFPPod in s tem razlogom utemeljuje daljši (dvomesečni) ugovorni rok. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča ne more biti pravilno stališče, da bi začetek postopka za izbris po ZFPPod avtomatično preprečeval odločanje o začetku stečajnega postopka.
Dolžniku ne gre odrekati pravnega interesa za sodni postopek, ki mu omogoča, da pred prenehanjem, upoštevaje pravila stečajnega prava, uredi pravna razmerja z upniki.
stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - izpolnitev - neobičajen način plačila
Če je torej tožena stranka za tožečo stranko opravila storitve, zaračunane po z asignacijami plačanih računih, ki pa so bili plačani po zapadlosti terjatve tožene stranke, ni mogoče govoriti o sočasni izpolnitvi pogodbenih obveznosti pravdnih strank. S tem, ko je prejela poplačilo svojih terjatev iz računov, plačanih na podlagi izpodbijanih asignacijskih pogodb, pa je tožena stranka prejela nedvomno več, kot bi prejela iz razdelitvene mase v primeru prijave terjatve v stečajnem postopku. Namesto, da bi terjatev tožeče stranke do asignata prišla v stečajno maso kot premoženje stečajnega dolžnika, se je iz tega premoženja z asignacijo poplačala tožena stranka.
Sodišče prve stopnje je zato, ker je sodni izvedenec medicinske stroke pojasnil, da so telesne poškodbe, zaradi katerih je oškodovanka umrla, lahko nastale tudi s padcem oziroma kotaljenjem po stopnicah, ne pa torej izključno le z obtoženčevimi udarci, ostalo v dvomu in je v korist obtoženca izreklo oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov.
Dražba nima učinka, sklep o domiku nepremičnine pa je potrebno razveljaviti, če je za prodajo nepremičnine po zakonu potrebna odobritev (na primer za kmetijsko zemljišče odobritev upravne enote), sodišče pa take odobritve pred prodajo nepremičnine ni pridobilo.