Družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati so glede njenega premoženja, vključno s terjatvami, ki je bilo predmet delitve zato, ker je prenehala obstajati, njeni pravni nasledniki že po samem zakonu. Zato je treba v primeru prenehanja pravne osebe zaradi izbrisa postopek v skladu s 3. točko 1. odst. 205. člena ZPP prekiniti in ga nadaljevati po 1. odst. 208. člena ZPP. To določilo se namreč ne omejuje na univerzalne pravne naslednike. Zato v takem primeru ni pravilna uporaba 5. odst. 81. člena ZPP.
Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če pa se začne, sodišče tožbo zavrže. Tožnik, ki je že vodil postopek zoper toženo stranko, ki je kasneje prišla v stečaj, mora zato v primeru, če je bil po pravočasni prijavi terjatve napoten na pravdo, nadaljevati prekinjeni postopek, ne pa začeti novega z vložitvijo nove tožbe. V takšnem primeru se navedena nova tožba zavrže v skladu s 3. odst. 189. čl. ZPP.
Pritožnica nima prav, ko trdi, da je bila v sporni prodajni pogodbi dogovorjena kupnina v DEM. Res sicer 7. čl. pogodbe opredeljuje, da se posamezni obroki kupnine oblikujejo z upoštevanjem tolarske protivrednosti na dan plačila 1/5 kupnine iz 3. in 4. čl. pogodbe, ki se glasi na DEM. Vendar že pravkar povzeto besedilo izključuje stališče pritožnice, da je bila dogovorjena kupnina v DEM, saj je bila valuta izpolnitve tolar. Takšnega razumevanja pogodbenih določil listine, ki jih je izdala tožeča stranka po podpisu pogodbe, ne morejo omajati, pa čeprav se je nanje v tem gospodarskem sporu sama sklicevala. Zdi se, da so omenjene listine posledica knjiženja obveznosti tožene stranke brez upoštevanja dogovorjene valutne klavzule, kar pa na samo obligacijsko pravico tožeče stranke iz naslova že omenjene prodajne pogodbe ne more imeti vpliva.
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 155, 155/2, 165, 165/2, 155, 155/2, 165, 165/2.
izvršilni stroški
Pooblaščenec upnice je predlagal nadaljevanje izvršbe tudi s prodajo dolžnikovih premičnin. Za takšen predlog druga alinea 6. tč. tarifne št. 21 OT določa nagrado v višini 50% postavk iz tarifne št. 13, kar (glede na vrednost spornega predmeta 80.385,20 SIT) znaša 100 točk. Upnica je bila tako za sestavo predloga (namesto priznanih 50 točk) pravilno upravičena do nagrade v višini 100 točk, kar (ob vrednosti točke 90,00 SIT) znaša 9.000,00 SIT.
litispendenca - pravni interes - začetek stečajnega postopka - izbris pravne osebe iz registra - razmerje
ZFPPod v 3. tč. 2. odst. 30. čl. izrecno določa, da je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa vloženi predlog za začetek stečaja (in plačani predujem za stroške začetka stečajnega postopka). Iz besedila tega določila ni razvidno, da bi moral biti predlog za začetek stečaja, da bi bil upošteven ugovorni razlog, vložen že pred začetkom postopka izbrisa. Uradna obrazložitev k predlogu ZFPPod (Poročevalec Državnega zbora št. 38/99, str. 35) glede tega ugovornega razloga izrecno omenja možnost vložitve predloga za začetek stečajnega postopka po začetku postopka izbrisa po ZFPPod in s tem razlogom utemeljuje daljši (dvomesečni) ugovorni rok. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča ne more biti pravilno stališče, da bi začetek postopka za izbris po ZFPPod avtomatično preprečeval odločanje o začetku stečajnega postopka.
Dolžniku ne gre odrekati pravnega interesa za sodni postopek, ki mu omogoča, da pred prenehanjem, upoštevaje pravila stečajnega prava, uredi pravna razmerja z upniki.
Razširitve (povečanja) zahtevka ne onemogoča odločanje o usodi plačilnega naloga, ki je bil izdan na podlagi prvotnega zahtevka v predlogu za izdajo plačilnega naloga oz. sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Meritorna presoja ne more temljiti na (nepravilni) postopkovni oviri, ki naj bi jo preprečevala.
Sodišče prve stopnje je zato, ker je sodni izvedenec medicinske stroke pojasnil, da so telesne poškodbe, zaradi katerih je oškodovanka umrla, lahko nastale tudi s padcem oziroma kotaljenjem po stopnicah, ne pa torej izključno le z obtoženčevimi udarci, ostalo v dvomu in je v korist obtoženca izreklo oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov.
Ni mogoče šteti, da pritožnica brez svoje krivde ni mogla navesti dejstev, ki izvirajo iz postopka, v katerem je sodelovala kot stranka, ker ta postopek še ni bil pravnomočno končan.
Poziv sodišča pravnemu nasledniku pravne osebe, da prevzame prekinjen postopek, ni sodna odločba. Zato pritožba zoper takšen poziv ni dopustna in jo je treba kot nedovoljeno zavreči.
Tožeča stranka je uveljavljala odškodnino za škodo, ki jo je utrpela zaradi zasega kupljenega avtomobila v okviru kazenskega postopka, in zaradi dolžnosti plačila carinskih dajatev. V okviru kazenskega postopka se je namreč ugotovilo, da je bila na osebnem avtomobilu spremenjena št. šasije, avto pa naj bi bil na nelegalen način uvožen v Slovenijo na podlagi ponarejenih dokumentov. Takšne trditve in dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje kažejo, da je bila tožeča stranka izpostavljena posebnim omejitvam, ki ne izvirajo iz pravice tretjega, temveč iz dolžnosti, ki jih imajo državni organi v okviru izvrševanja javnih pooblastil. Zato jih je treba uvrstiti med omejitve javnopravne narave. Za škodo, do katere je prišlo zaradi tovrstnih posebnih omejitev, pa prodajalec ne odgovarja tako kot pri ostalih pravnih napakah (3. odst. 510. čl. ZOR), temveč le, če je zanje vedel, ali je vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil (514. čl. ZOR).
Stališče pritožnice, da bi bilo treba pri uporabi določbe 114. člena Stanovanjskega zakona tudi dejstvo, da je pravni prednik prvotožene stranke stanovanja odkupil od investitorja, nima opore v določbah Stanovanjskega zakona.
Dražba nima učinka, sklep o domiku nepremičnine pa je potrebno razveljaviti, če je za prodajo nepremičnine po zakonu potrebna odobritev (na primer za kmetijsko zemljišče odobritev upravne enote), sodišče pa take odobritve pred prodajo nepremičnine ni pridobilo.