ZZZDR člen 123, 123. ZBPP člen 23, 23/2, 23, 23/2. ZUS-1 člen 63, 63/1, 63, 63/1.
status študenta - finančni pogoj - vzdrževani družinski člani - otrok, ki se šola - brezplačna pravna pomoč
Če ima otrok prosilca status izrednega zaposlenega študenta, ki si sam iz neznanega vira prihodkov plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, ni oseba, ki so jo starši dolžni vzdrževati, in ni družinski član v smislu 2. alinee 23. člena ZBPP.
Sodišče zaključuje, da je stališče tožene stranke, da je edini ustrezni postopek, na katerega napotuje 29. člen ZENDMPE nepravdni postopek napačno, zato bo morala tožena stranka v ponovnem postopku ugotoviti, ali je tožeča stranka v 30 dnevnem roku od prejema poziva pri pristojnem sodišču sprožila ustrezen sodni postopek, to pa je tako nepravdni kot tudi pravdni postopek ter na tej podlagi odločiti o zakonitosti prvostopenjske odločbe.
Statusne spremembe gospodarskih družb, ki narekujejo uporabo pravil o pravnem nasledstvu, je treba vpisati v sodni register. Tudi če gre za ustanovitev pravne osebe na isti lokaciji, z istim premoženjem, ki se ukvarja z isto dejavnostjo, in celo z istim imenom, to še ne pomeni, da gre za pravno nasledstvo v statusnem smislu.
oplemenitenje - prejemnik storitev kot plačnik DDV - kraj opravljanja prometa storitev - storitev tujega dobavitelja na premičnini - DDV
V obravnavanem primeru ne gre za dvojno obdavčenje, kot zmotno zatrjuje tožnik, temveč za dva obdavčljiva prometa po ZDDV, zato sodišče sklicevanje tožnika na prakso ES in prepoved dvojne obdavčitve in načelo nevtralnosti kot brezpredmetno zavrača. V zadevi ni sporno, da tožnik, kot prejemnik storitev na premičnini (opremi), ki jo je opravil tuji dobavitelj, ki nima zastopnika v Sloveniji in ki jo je tožnik v naslednjem prometu prodal, po treh prejetih računih tega tujega dobavitelja ni obračunal in plačal izhodnega DDV. Tudi po mnenju sodišča je bil v tem primeru najprej opravljen promet storitev tujca na območju RS na premičnini in je pravna podlaga za obdavčitev tožnika z DDV v 3. d) točki drugega odstavka 17. člena ZDDV v povezavi z nastankom obveznosti po 2. oz. 3. odstavku 19. člena ZDDV in plačnikom DDV po 2. točki 12. člena ZDDV.
davek na motorna vozila - nadaljnja prodaja novih motornih vozil - davčna osnova za obračun DDV - DDV
12. člen ZDMV (glede davčne osnove za DDV) velja le za proizvajalce in uvoznike, ki so tudi zavezanci za obračunavanje in plačevanje DMV po 1. odstavku 4. člena. To pa ne velja za nadaljnji promet z novimi vozili, saj v tem primeru npr. uvoznik nastopa v vlogi trgovca in je dolžan obračunati DDV od davčne osnove po določbi 21. člena ZDDV, torej vanjo vključiti tudi DMV (in ne po 22. členu ZDDV kot pri uvozu), na računih pa ni dolžan posebej izkazati DMV.
Bistveno v zadevi je, da blago, ki je bilo prijavljeno v carinskem postopku za sprostitev v prost promet s sporno carinsko deklaracijo, ni izpolnjevalo pogojev za preferencialno uporabo carinske stopnje, saj je bilo naknadno ugotovljeno, da izdano potrdilo o poreklu ni verodostojno. Pri tem ni odločilnega pomena, ali gre za ponarejeno listino ali ne. Odločilno je, da prijavljeno blago na podlagi ugotovitev tuje carinske administracije, ki je zabeležena v polju 14 potrdila o poreklu - EUR.1, ne izpolnjuje več pogojev za uporabo ugodnejše carinske stopnje v skladu z Evropskim sporazumom.
dokazovanje nelojalnosti - ugotovitev državljanstva - otroci - domneva nelojalnosti
Tudi oseba, ki je bila v času vojne mladoletna in je po predpisih bivše Kraljevine Jugoslavije v državljanstvu sledila svojim staršem, mora imeti možnost izpodbiti domnevno nelojalnosti oziroma individualno dokazovati svojo lojalnost.
Tretji odstavek 11. člena Navodila je glede pogoja komunalne opremljenosti treba razlagati tako, da se je nepremičnina, glede katere mora biti ta pogoj izpolnjen, nahajala do 100 m od javnega vodovoda ali je imela v tej oddaljenosti možnost priključka na neko drugo obliko vodnega omrežja. Obstajati je torej morala možnost priključitve na sistem že priključka s pitno vodo. Vodnjak kot objekt, namenjen zbiranju in shranjevanju vode, četudi z vgrajeno črpalko in ustreznim sistemom za distribucijo vode in preskrbe z vodo celotnega tovarniškega kompleksa in pripadajočih objektov, pa takšne infrastrukture ni predstavljal, saj je opisani vodni režim prestavljal le lastno oskrbo v ožjem obsegu.
ZDRS člen 10, 10/1, 10, 10/1. ZUS-1 člen 63, 63/1, 63, 63/1.
pogoji za sprejem v državljanstvo - trajen vir preživljanja - notarsko overjena izjava staršev - sprejem v državljanstvo
Trajen vir preživljanja pomeni, da mora imeti prosilec lastna sredstva, s katerimi se preživlja ali drug trajen vir preživljanja, ki mu omogoča materialno in socialno varnost. Zato notarsko overjena izjava staršev prosilca, da so mu pripravljeni finančno pomagati, ne pomeni, da mu je s tem zagotovljen trajen vir preživljanja, saj taka izjava ni prisilno izterljiva, lahko se tudi prekliče.
pravno nasledstvo - upravičenec do denacionalizacije
Po določbi 9.a člena ZDen je pravna oseba denacionalizacijska upravičenka, če obstaja pravna kontinuiteta s pravno osebo, kateri je bilo premoženje podržavljeno, v statusnopravnem smislu, ki se ugotavlja na podlagi vpisa v registru. Pravno kontinuiteto med bivšim društvom A.A.C. in društvom A.A.B. je tako v obravnavanem primeru treba presojati po predpisih o društvih.
upravičenec za uveljavljanje pravic - podržavljenje premoženja - prenehanje državljanstva z odvzemom - vlagatelj zahteve za denacionalizacijo
Ob uporabi ZD pa je določbo 1. odstavka 15. člena ZDen glede osebe, upravičene za uveljavljanje pravic po ZDen v korist pokojnega prejšnjega lastnika kot upravičenca, treba razlagati, da je to oseba (če se sklicuje na zakon kot podlago za pravno nasledstvo), ki sodi v krog zakonitih dedičev, ki jih določa ZD v 10. členu, in ki tako razmerje do prejšnjega lastnika ob vložitvi zahteve za denacionalizacijo izkaže tako, da ga organ lahko preizkusi. V primeru obsodbe osebe s kazensko sodbo na kazen odvzema državljanstva in kazen zaplembe premoženja se ob upoštevanju določbe 4. odstavka 9. člena ZDen v denacionalizacijskem postopku status upravičenca ugotavlja na podlagi 1. odstavka 9. člena ZDen, torej da je taka oseba upravičenec, če (med drugim) izkaže, da mu je (bilo) po 9. 5. 1945 jugoslovansko državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.
ZAzil člen 36, 23, 35, 35/2, 36, 23, 35, 35/2. ZUP člen 146, 146.
skrajšani postopek - sum zavajanja ali zlorabe postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - azil
Za vsebinsko odločanje o prošnji za azil mora biti organ o pravno relevantnih dejstvih prepričan. Z veliko stopnjo verjetnosti mora ugotoviti, ali iz ravnanj tožnika izhaja, da postopek zlorablja. Prosilec mora zaprositi za azil, kakor hitro je mogoče, imeti mora pa tudi možnost izkazati utemeljene razloge, zakaj tega ni storil. Tožena stranka bi morala zato za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja izvesti predlagane dokaze.
V obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za povračilo carine po določbi 2. odstavka 158. člena CZ. Ni šlo namreč za primer, da carinski dolg ni bil zakonsko dolgovan. Sprememba deklaracije skladno z določbo 50. člena CZ ni več možna, ko je carinski organ obvestil deklaranta o tem, da namerava pregledati blago ali je ugotovil, da so podatki, ki jih deklarant želi spremeniti netočni ali prepustil blago deklarantu.
preferencialna uporaba carinske stopnje - carinska stopnja
Ob naknadnem preverjanju carinske deklaracije po določbi 62. člena CZ je bilo ugotovljeno, da izjava na računu, ki je podlaga za preferencialno obravnavo blaga, ne izpolnjuje v Odloku določenih pogojev.
Sodišče je že zavzelo stališče, da gre pri pogodbah o finančnem leasingu za posle opravljanja storitev - storitev finančnega leasinga, da je storitev dajalca leasinga v financiranju sredstev, ki jih daje v uporabo jemalcem leasinga, in da je prav v okviru financiranja oziroma plačila zanj izvršeno tudi plačilo lastne udeležbe. Gre torej za del plačila storitve financiranja, ki je dogovorjena s pogodbo o finančnem leasingu, s tem pa za del (bruto) plačila iz 23. člena ZPD, od katerega mora biti plačan davek od prometa storitev.
V obravnavani zadevi ne gre za primer, da carinski dolg ni bil zakonsko dolgovan (2. odstavek 158. člena CZ). Uveljavljanje določenih carinskih ugodnosti je možno samo in zgolj na zahtevo stranke, ki pa mora biti pravočasna v okviru določbe 48. člena CZ.
Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 4, 13, 4, 13.
obratovalni čas gostinskega obrata - pisno soglasje organa lokalne skupnosti - gostinstvo
Tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ne pride v poštev 5. člen Pravilnika. Iz upravnih spisov je razvidno, da ne gre za mestno avtobusno in železniško postajo, za katero je v 2. odstavku 5. člena Pravilnika predvideno, da mora ob prihodih in odhodih medkrajevnih avtobusov in vlakov ter potniških letal obratovati vsaj en gostinski obrat in za katerega obratovanje v podaljšanem obratovalnem času ni potrebno soglasje iz 2. odstavka 4. člena, prvostopni organ pa je pravilno odločal o obratovanju v podaljšanem obratovalnem času po postopku, kot je določen v 13. členu Pravilnika.
postavitev carinskega blaga pod carinski nadzor - carina
V obravnavanem primeru je izpolnjen pogoj, ki ga določa 2. odstavek 43. člena CZ, saj gre za ugotovljeno kršitev obveznosti po CZ, ki jo ugotavlja tožena stranka v zvezi z blagom, ki je v lasti tožnika in za katerega je izkazano, da je bilo v RS pripeljano v nasprotju z 32. členom CZ.