ZTuj-1 člen 65/3, 32, 32/1, 65, 65/3, 32, 32/1, 65. ZUP člen 214, 214/5, 214, 214/5. ZUS-1 člen 40, 40/3, 40, 40/3.
obrazložitev odločbe - dovoljenje za začasno prebivanje - odločanje po prostem preudarku
Ker pooblastilo za odločanje na podlagi prostega preudarka ne vsebuje hkrati tudi pooblastila za neupoštevanje postopkovnih pravil, po katerih mora tudi obrazložitev odločbe izdane po prostem preudarku vsebovati razloge, s katerimi je organ utemeljil, zakaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje predpis, odločil tako, kot je, navedeno po presoji sodišča pomeni, da tožena stranka s tem, ko svoje odločitve ni ustrezno obrazložila, ni ravnala po pravilih postopka, to pa je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.
URS člen 157, 157. ZVSI člen 47, 53, 54, 47, 53, 54. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 1, 2, 2/2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - namen upravnega spora
Namen upravnega spora je zagotoviti sodno varstvo pravic in obveznosti posameznikov v smislu 23. člena Ustave, kadar so posamezniki nosilci določenih pravic oziroma pravnih interesov. Tožnik v tožbi ne navaja, pa tudi iz izpodbijanega akta ne izhaja, da izpodbijani sklep pomeni odločitev o izgubi statusa študenta, poleg tega tudi "vsaka odločitev, ki pomeni izgubo statusa študenta", tako kot tudi "vsaka druga zadeva, povezana s študijem" (v smislu 47. člena ZVSI) ne more biti predmet presoje zakonitosti v upravnem sporu, saj mora stranka v takšni tožbi tudi utemeljiti, da gre za pravico oziroma obveznost v smislu 23. člena Ustave v zvezi z določilom 1. odstavka 157. člena Ustave in 1. člena ZUS-1. Pravno sredstvo zoper odločitev o ocenjevanju v pedagoškem procesu je urejeno v 53. in 54. členu ZVSI in ti dve določili upravnega spora ne predvidevata.
upravni spor - zavrženje tožbe - postopek sprejemanja predloga akta
Dejavnosti, ki jih v postopku sprejemanja predloga akta izvaja občinska uprava, nimajo pravne norme posamičnega akta, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika niti se z njim ne posega v ustavne pravice posameznika. Za presojo pravilnosti postopka sodišče nima pravne podlage.
ZUP (1986) člen 61, 61/2, 230, 230, 61/2, 61. ZUS-1 člen 63, 63/1, 63, 63/1.
pooblastilo - smrt stranke - ugotovitev državljanstva - obnova postopka - zavrženje pritožbe
Pooblastilo ne preneha, če stranke umre, izgubi procesno sposobnost ali če se zamenja njen zakonski zastopnik; pravni naslednik stranke oziroma nov zakonski zastopnik pa lahko prejšnje pooblastilo prekliče. Ker tožnik ni izkazal, da bi bilo pooblastilo preklicano, je bila vročitev sklepa z vročitvijo tožnikovi ženi kot pooblaščenki pravilna.
status zemljišča - odškodnina za podržavljeno zemljišče
Kot dokaz pri ugotavljanju statusa zemljišč se lahko uporabijo tudi planski akti, prejšnje države, tj. planski akti, sprejeti na podlagi Gradbenega zakona, sprejetega v letu 1931. Ta zakon je bil sicer razveljavljen z Zakonom o razveljavitvi pravnih predpisov, izdanih pred 6. 4. 1941 in med sovražno okupacijo, vendar so se njegove določbe lahko uporabljale kot pravna pravila.
ZUS-1 člen 65, 65/1, 65, 65/1. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 26, 26.
sprememba izpodbijanega akta - specializacija zdravnikov - upravni spor
Na podlagi 1. odstavka 26. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov, ob upoštevanju narave upravnega odločanja in napotkov sodbe tega sodišča opr. št. U ... z dne 22. 12. 2005, bi morala tožena stranka, ob odločitvi, po kateri se pritožbi tožeče stranke ugodi, odločbo prvostopnega organa odpraviti v celoti in ne le v 12. točki izreka, ki se nanaša na tožečo stranko.
V obravnavanem primeru gre za tako imenovani materialni prekluzivni rok, v katerem mora upravičenec do vračila trošarine vložiti zahtevek, torej uveljavljati materialno pravico. Materialnih rokov pa ni mogoče podaljševati, tudi ne na podlagi določbe 2. odstavka 101. člena ZUP, ki se uporablja le za procesna dejanja in procesne roke. Ker gre za materialni prekluzivni rok, tudi ni pomembno, ali se rok izteče na dan, ko organi ne delajo.
Skladno z določbo 2. odstavka 158. člena CZ se obresti za plačan carinski dolg plača le, če je do zahtevka za povračilo plačane carine prišlo zaradi velike malomarnosti carinskega organa. Da je carinski organ zavezan k vračilu zneska carinskega dolga z obrestmi izključno na podlagi zahtevka stranke in samo v primeru, če je takšno vračilo posledica malomarnega ravnanja carinskega organa, izhaja tudi iz določb Uredbe za izvajanje Carinskega zakona.
Tožeča stranka v carinskem postopku ne more zahtevati vračila plačanega carinskega dolga, ki ga je bila dolžna plačati, če je hotela blago na svojo lastno prošnjo odkupiti in se izogniti ukrepu obveznega odvzema blaga, zato niso izpolnjeni pogoji za vračilo plačanega carinskega dolga iz 2. odstavka 158. člena CZ, saj je bil carinski dolg zakonsko dolgovan.
izjemno napredovanje - soglasje uradnika - prerazporeditev javnega uslužbenca
Ker gre za izjemno napredovanje po določilu 5. odstavka 120. člena ZJU in ne za premestitev po določbi 147. člena ZJU, po katerem se javni uslužbenec lahko premesti na drugo delno mesto zaradi delovni potreb "brez soglasja" ali "s soglasjem" oziroma "na lastno željo", delodajalcu pred imenovanjem v uradniški naziv ni treba pridobiti soglasja uradnika.
ZJU člen 163/3, 91, 91/1, 163. ZUS-1 člen 63, 63/1, 63, 63/1.
razrešitev naziva - prevedba v uradniški naziv - nova sistematizacija delovnih mest - razporeditev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec
Ker je tožena stranka ugotovila, da ni možna razporeditev tožnice na delovno mesto višjega svetovalca, je pravilna njena ugotovitev, da je treba pri prvi razporeditvi tožnico najprej razrešiti naziva in jo nato imenovati v najvišji naziv.
Ocena uradnika, ki jo je izdelal nadrejeni, in sklep o potrditvi ocene ne štejeta med akte, ki se jih lahko izpodbija v upravnem sporu. Ocena ni akt o pravici ali obveznosti iz delovnega razmerja, učinkovala bi šele tedaj, ko bi vplivala na napredovanje uradnice v višji naziv oziroma ko bi bila uporabljena kot podlaga za ugotovitev njene nesposobnosti.
ZPlaP člen 3, 21, 3, 21. ZDavP-1 člen 130, 144, 130, 144, 130, 144.
izvršba na denarna sredstva na transakcijskem računu - premoženje davčnega dolžnika - davčna izvršba
Sredstva na tožničinem transakcijskem računu predstavljajo njeno premoženje, ki je, ob ugotovitvi, da ne gre za denarne prejemke, ki so iz davčne izvršbe izvzeti, lahko predmet davčne izvršbe (1. odstavek 130. člena ZDavP-1). Ugovor, da ta sredstva niso tožničina, bi kvečjemu lahko podali tretji, to so oškodovanci - tožničine stranke (glej 143. člen ZDavP-1). Tako tožnica ni legitimirana za ugovor, da sporna denarna sredstva niso njeno premoženje. Ker sporni prejemek kot tak ni izvzet iz davčne izvršbe, z razlogom, ki ga uveljavlja, pa tožnica ne more biti uspešna, ni podlage za odpravo oziroma razveljavitev že izvršenih dejanj v postopku davčne izvršbe, to je za vračilo spornega zneska.
Sodišče zaključuje, da je stališče tožene stranke, da je edini ustrezni postopek, na katerega napotuje 29. člen ZENDMPE nepravdni postopek napačno, zato bo morala tožena stranka v ponovnem postopku ugotoviti, ali je tožeča stranka v 30 dnevnem roku od prejema poziva pri pristojnem sodišču sprožila ustrezen sodni postopek, to pa je tako nepravdni kot tudi pravdni postopek ter na tej podlagi odločiti o zakonitosti prvostopenjske odločbe.
ZBPP člen 23, 23/1, 23, 23/1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64, 64/1.
otrok, ki se šola - status študenta - podatki uradne evidence - brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - vzdrževani družinski člani
Ker so se podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tekom postopka še pred izdajo odločbe spremenili, bi se morala tožena stranka do podatkov uradne evidence opredeliti oziroma morebitne nejasnosti raziskati.
Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. Pri tem pa 319. člen ZUP določa, da morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblasti na primeren način objaviti, katere uradne osebe so pooblaščene za odločanje o upravnih stvareh, iz česar sledi, da pooblastila osebe, ki je odločala na drugi stopnji, ni potrebno dokazovati v izdani odločbi, pač pa na primeren način objaviti.
ZUP člen 240/2, 235, 235/1, 240, 240/2, 235, 235/1, 240.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - upravni postopek
Ob prejemu pritožbe organ prve stopnje preizkusi, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi. Če je pritožba prepozna, jo organ prve stopnje s sklepom zavrže. Nepravočasno vložena pritožba se zavrže iz procesnih razlogov, zato takšne pritožbe ni treba presojati glede njene utemeljenosti. Iz istega razloga takšnih tožbenih ugovorov ne more presojati sodišče.
Ob upoštevanju dejstva, da je po odločbi z dne 13. 4. 1999 tožnica dolžna odstraniti prizidke zgrajene na parc. št. 10/2 k.o. C. in zasuti gradbene jame, sodišče ni imelo podlage za sklep, da bo z izvršitvijo navedenih dejanj, storjeno kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, ki ga po 2. odstavku 224. člena KZ stori tisti, ki tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi nerabno, in je povzročena škoda velika. Subjektivna plat kaznivega dejanja namreč ni podana, saj ne izhaja, da bi urbanistični inšpektor izdal odločbo, z namenom, da bi z izvršitvijo izreka odločbe prišlo do poškodovanja oz. uničenja nepremičnin tožeče stranke ali koga drugega, pač pa je bila inšpekcijska odločba izdana v skladu s pooblastili, ki jih inšpektorju dajejo zakonski in podzakonski predpisi.
Ker je predmet odločanja v zadevi odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu, je treba ta spor uvrstiti med spore iz "premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku.