ZV-1 drugače, kot ZUreP-1, določa, kdaj je izkazana javna korist in kdo jo ugotavlja. Odločbo o ugotovitvi javne koristi v skladu s četrtim odstavkom ZV-1 izda ministrstvo. Z navedeno odločbo pa še ni odločeno o uvedbi postopka razlastitve po ZUreP-1, pač pa je z njo zgolj dana podlaga, da se na podlagi določb ZUreP-1 izda odločbo o začetku razlastitvenega postopka.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/4, 19/5. ZCes-1 člen 4, 4/1, 123. ZUreP-1 člen 2, 92, 92/2, 93, 93/3, 95, 95/2, 99. Uredba o kategorizaciji državnih cest (2012) člen 2.
razlastitev - javna korist - javna cesta - kategorizacija cest - pravna podlaga
Za postopek razlastitve po določbah ZJC-B ne zadošča, da je v času razlastitve na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet. To je zgolj eden od predpisanih kumulativnih pogojev, da se o razlastitvi lahko odloča po ZJC-B. Drugi pogoj je, da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.
Toženka je zmotno razlagala ZJC-B, ko je štela, da se v postopku odvzema lastninske pravice po 19. členu ZJC-B javne koristi ne predpostavlja na podlagi prostorskega akta, ampak se jo izkazuje z ugotovitvijo dejstev, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet. Prezrla je, da je pomembno tudi, ali je javna cesta potekala po nepremičnini ob uveljavitvi ZJC-B.
ZOdvT člen 13, 22, 22/2. ZUreP-1 člen 99, 99/2, 105, 105/4. ZUP člen 114, 114/1.
razlastitev - stroški postopka - načelo uspeha - določitev vrednosti spornega predmeta - določitev nagrade v razponu
Predmet postopka je odločanje o razlastitvi. Ne gre torej za odločanje o civilnopravnem premoženjskem upravičenju, temveč za oblastveno odločanje o dovoljenosti prisilnega odvzema lastninske pravice. Zato sta organa pri določitvi vrednosti predmeta pravilno uporabila drugi odstavek 22. člena ZOdvT in štela, da vrednost spornega predmeta znaša 4.000,00 EUR.
O zahtevi za prevzem in o razlastitvi se lahko odloči (le) hkrati, v enem (istem) upravnem postopku razlastitve, v isti zadevi. Tako je šlo v obravnavanem primeru za eno (isto) upravno zadevo odločanja o razlastitvi, za en sam enovit upravni postopek, v katerem je bilo hkrati z razlastitvijo odločeno tudi o prevzemu preostalih nepremičnin. Organa sta zato pri odmeri stroškov pravilno upoštevala vrednost (le) enega spornega predmeta.
razlastitev - zahteva za vrnitev razlaščenih nepremičnin - razlastitveni namen - naznanilni list
Tožeča stranka s predlaganimi dokazi ni izkazala, da bi bila njena nepremičnina razlaščena ter bi na podlagi posamičnega razlastitvenega akta lastninska pravica njenega prednika prešla v državno (javno) lastnino. Posledično tudi ni relevantno, ali je bil razlastitveni namen izvršen ali ne, saj sploh ni mogoče govoriti o razlastitvenem namenu. Člen 111. ZUreP-1, ki določa postopek deekspropriacije, to je vrnitve razlaščene nepremičnine, pridobljene z razlastitvijo, zato ne more priti v poštev. Naznanilni list, na katerega se sklicuje tožeča stranka, namreč ni akt razlastitvenega pač pa katastrskega postopka. Naznanilni list tudi ne šteje kot konkretni in posamični akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki jo ureja upravno pravo.
ZUreP-1 člen 95, 95/1, 100, 100/1, 108.. ZUP člen 43, 43/2. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-6.
razlastitev - stranka v postopku - ločitveni upnik - pravni interes (pravna korist) za tožbo - zavrženje tožbe
V zvezi z vprašanjem, ali bi tožnik lahko imel status stranke kot imetnik stvarne pravice (ker bi bil ločitveni stečajni upnik), je ugotoviti, da se v prvi fazi postopka, ko se odloča, ali so podani pogoji za začetek razlastitvenega postopka, o usodi teh pravic ne odloča.
Družba z omejeno odgovornostjo je samostojna pravna oseba, ločena od subjektivitete njenih družbenikov. Položaj družbenika zato tožnika ne upravičuje do vloge stranke (stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijanega akt) in v tej poziciji tožnik tudi ne more utemeljiti pravnega interesa za udeleževanje postopka razlastitve oziroma za sodelovanje v upravnem sporu.
ZEN člen 28, 28/3. ZCes-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13, 13/3, 14, 14/4, 39, 39/2, 95, 13/6. ZUreP-1 člen 92-108.
evidentiranje parcelacije - postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije - grajeno javno dobro - stvarna pravica na nepremičnini - občinska cesta
Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti lahko občinska cesta, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.
ZUreP-1 člen 92, 99, 100, 114, 105, 105/4. URS člen 33, 69. ZOdvT člen 21, 22, 22/1, 22/2. ZST-1 člen 19, 30.
razlastitev - postopek razlastitve - pogoji za razlastitev - javna korist - odškodnina - stroški postopka - določitev vrednosti spornega predmeta
V drugi fazi, tj.v fazi razlastitve, velja domneva, da so predpostavke, ki so bile ugotovljene ob uvedbi postopka razlastitve, še vedno dokazane, razlastitveni zavezanec pa lahko dokazuje drugače.
Nujni postopek terjajo roki gradnje, ki so opredeljeni v Načrtu razvojnih programov in za to zagotovljena finančna sredstva. V primeru čakanja na pravnomočen zaključek postopka gradnja v roku 3 let ne bi bila mogoča, kar bi povzročilo oškodovanje javnega interesa in nezmožnost črpanja evropskih finančnih sredstev.
V zakonu ni podlage za odločitev, s katero bi organ razlastitveneni upravičenki zgolj naložil, da naj (na podlagi sporazuma ali nekega drugega postopka) prevzame nepremičnine, tj. vzpostavil obveznost razlastitvene upravičenke, da z razlastitvenim zavezancem sklene pogodbo o odkupu nepremičnin. Razumljivo je, da tožnici za razlaščene in za prevzete nepremičnine pripada odškodnina, ki jo bo lahko uveljavljala v postopku pred sodišči, saj so nepremičnine, ki jih razlastitvena upravičenka prevzema, posledica razlastitve in se zato obravnavajo enako kot razlaščene nepremičnine. Terjatev za plačilo odškodnine torej izhaja iz same odločbe.
razlastitev - pogoji za razlastitev - kategorizirana javna cesta - prestavitev ceste
Za odločanje v zadevi je relevanten potek poti v času uveljavitve ZJC-B. Tako, kot v tožbi utemeljeno opozarja tožeča stranka, je tudi po mnenju sodišča dejansko stanje glede poteka poti na spornem delu trase, ki teče preko parc. št. 670/6 v času uveljavitve ZJC-B nepopolno ugotovljeno. V ponovnem postopku bo tako moral upravni organ prve stopnje dejansko stanje v tem delu dopolniti, tako da bo ugotovil dejanski potek sporne poti v času uveljavitve ZJC-B in v zadevi na podlagi dopolnjenega dejanskega stanja ponovno odločiti.
ZUS-1 člen 2, 17, 28, 32, 32/2, 32/3, 36. ZUreP-1 člen 100, 103, 105, 106. URS člen 69.
razlastitveni postopek - stečaj - začasna odredba - težko popravljiva škoda - lastninska pravica - ugotovitvena odločba
Ob pomembnosti razlastitve, ki je omejena le na primere javne koristi, sodišče ne more slediti tožniku, da uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi deli nepremičnin, ki so predmet razlastitve, izključuje možnost (dopustnost) razlastitve in posledično izključuje uporabljeno pravno podlago v izpodbijani odločbi. Namreč postopki stečaja so usmerjeni v varovanje interesov upnikov stečajnega dolžnika, varovanju zasebnih (posamičnih) interesov, zato bi ob konkurenci obeh postopkov moral zakonodajalec, kolikor bi menil, da v takih primerih lahko interes stečajnega upnika prevlada, razlastitev izrecno s predpisom izključiti, to pa po povedanem ni tako.
Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki se ne izvršuje po določbah ZUP, že iz tega razloga izdaja začasne odredbe po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ni mogoča.
ZCes-1 člen 13, 14. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 101. ZEN člen 48.
ureditev meje - parcelacija - javna cesta - določitev in označitev meje ceste - predlagatelj postopka - lex specialis
13. in 14. člen ZCes-1 sta namenjena določitvi in označitvi meje ceste v primeru, ko je ta v lasti upravljavca ceste, vendar meja ni določena oziroma označena.
Šele po pridobitvi stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma tekom postopka razlastitve sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za izvedbo parcelacije in njeno evidentiranje.
Določba drugega odstavka 12. člena ZCes-1 je v primeru rekonstrukcije javne ceste lahko specialna določba glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1.
razlastitev nepremičnine - pogoji za razlastitev - urejanje prostora
Ker se tožnica in razlastitvena upravičenka tudi v razlastitvenem postopku nista uspeli dogovoriti glede odškodnine za razlaščeni nepremičnini, upravni organ v izpodbijani odločbi ni imel osnove, da bi odločil o odškodnini za razlaščeni nepremičnini, ampak je stranki razlastitvenega postopka napotil na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku
ZUreP-1 člen 92, 93, 99, 100, 110/1, 110/2, 110/3, 110/7. EZ člen 59, 59/3, 59/4. EZ-1 člen 510, 510/1, 510/2, 550. ZZK-1 člen 14, 14/2.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - za odločitev relevanten predpis
Služnost v javno korist se personificira osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist.
Tožnica kot služnostna zavezanka ni izkazala, da je preostala nepremičnina zanjo izgubila gospodarski pomen - ni namreč obrazložila uporabe pred ustanovitvijo služnosti in ni pojasnila, kako bi ustanovljena služnost, ki zajema le manjši del celotne nepremičnine, vplivala na izgubo gospodarskega pomena zanjo, zlasti ob upoštevanju, da je tožnica solastnica obravnavane nepremičnine v deležu, ki znaša manj kot 1/10 celotne površine nepremičnine.
ZUreP-1 člen 93, 100. EZ-1 člen 471, 473. ZUS-1 člen 2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o uvedbi postopka ustanovitve služnosti v javno korist
Izpodbijani sklep je po svoji vsebini sklep o uvedbi postopka, s takšnim pa že po naravi stvari ni odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
ZUreP-1 člen 92, 93, 99, 100, 110. EZ-1 člen 510, 510/1, 510/2, 550.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt
Za znatno manjšo obremenitev nepremičnin/e gre v primerih, ko gre za postavitev takega objekta, kot v obravnavanem primeru (in nato za njegovo vzdrževanje), kar pomeni tudi znatno manjši poseg v ustavno varovano lastninsko pravico posameznika, zaradi česar omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist, ob upoštevanju načela sorazmernosti posega v lastninsko pravico, zadošča.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - obseg razlastitve
Prvostopenjski organ pri izdaji izpodbijane odločbe tudi ni bil dolžan po uradni dolžnosti presojati, ali je razlastitev parcel v celotnem obsegu res potrebna. Upravni organ je sicer dolžan v okviru načela materialne resnice ugotavljati dejansko stanje tudi po uradni dolžnosti, vendar pa je organ po uradni dolžnosti dolžan ugotavljati zgolj izpolnjevanje pogojev oziroma dejstev, na katera zakon navezuje normirano pravno posledico (priznanje/odvzem določene pravice). Med temi pogoji/dejstvi v postopku razlastitve nepremičnin presoja obsega razlastitve ni določena.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/1, 100, 100/1.
razlastitev - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve - gradnja ceste
Ugotovitev javne koristi v odločbi o uvedbi razlastitve, ki je splošne narave, toženki še ne zagotavlja, da bo zahtevi za razlastitev avtomatično ugodeno oziroma da ji bo ugodeno v takem obsegu, kot je predlagana.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 93/3, 97, 99.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - sorazmernost - druga ustrezna nepremičnina
Zakonodajalec je kot pogoj za dopustnost začetka postopka razlastitve predpisal, da sme razlastitveni upravičenec vložiti zahtevo za razlastitev, če je pred tem lastniku nepremičnine ponudil, da jo odkupi, pa mu to v 30 dneh po vročitvi ponudbe ni uspelo. Ker besednega pomena določbe ni mogoče širiti preko meja jezikovne razlage, je po mnenju sodišča določbo mogoče razlagati le v pomenu, da sta v ponudbi za odkup nujni sestavini le nepremičnina in kupnina.
Ker se javni interes za razlastitev po določbah ZUreP-1 ugotavlja po določbah 92. člena tako, da se ugotovi, ali je za razlastitev podana abstraktna javna korist (93. člen tega zakona) ter ali je podana konkretna javna korist (ali je razlastitev za dosego javne koristi nujno potrebna ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino - drugi odstavek 92. člena ZUreP-1), obstoj tako abstraktne kot konkretne javne koristi pa je organ v postopku ugotovil, tožnik brez podlage ugovarja, da pogoji za začetek razlastitvenega postopka niso (bili) izpolnjeni, ker gre zgolj za zasebni interes trgovskega podjetja, ki naj bi domnevno tudi podalo predlog za spremembo prostorskega akta.
ZEKom-1 člen 9, 9/2, 9/3, 16, 19, 19/1, 20, 20/1, 21. ZUP člen 10, 164, 164/2, 189, 189/1. ZUreP-1 člen 92, 92/3.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - uvedba postopka - javna korist - prosta presoja dokazov - druga ustrezna nepremičnina
Na podlagi navedb služnostnega upravičenca in izvedenega dokaznega postopka je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ mogel zaključiti, da je pridobitev konkretne služnosti nujen pogoj za nadaljnje obratovanje in vzdrževanje bazne postaje oziroma za zagotavljanje nadaljnjega nemotenega delovanja javnega komunikacijskega omrežja. Sodišče sodi, da je (že) v fazi uvedbe postopka ugotovljen tudi pogoj v smislu 1. točke prvega odstavka 21. člena ZEKom-1.
Tožnica v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja ne more uspešno izpodbiti le s posplošenimi zatrjevanji, češ da bi moral organ pridobiti mnenja več različnih izvedencev v zvezi z dejstvi in okoliščinami, glede katerih na osnovi svojega mnenja (po lastnem zatrjevanju) dvomi, da so bili v upravnem postopku pravilno oziroma v celoti ugotovljeni. Tudi ni izkazano na podlagi navedb tožnice, da bi ta njen dvom lahko bil utemeljen. Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju dejstev, ki jih mora stranka najprej zatrjevati.
Obstoj konkretne javne koristi za posamezno bazno postajo ne more biti povezan z vprašanjem zasebnopravnih razmerij med različnimi operaterji oziroma vprašanjem razmerij konkretnega operaterja kot služnostnega upravičenca z drugimi operaterji.
Zgolj z zatrjevanjem hipotetičnega položaja in morebitne bodoče prodaje nepremičnine tožnica ne more uspešno utemeljevati, da so podane okoliščine v smislu drugega odstavka 21. člena ZEKom-1 (bistveno oviranje lastnika nepremičnine).
razlastitev - odločba o razlastitvi - javno dobro - javna cesta - ponudba za odkup
Osnutka pogodbe o odkupu, ki je bil poslan tožniku in je vseboval tudi predmetno zemljišče, ni mogoče razumeti drugače kot ponudbo za odkup predmetnega zemljišča. S tem, ko je tožnik po lastnih navedbah predmetno zemljišče v tem osnutku pogodbe prečrtal, sicer pa osnutek podpisal, je tudi po presoji sodišča ponudbo za prečrtano, torej predmetno zemljišče zavrnil, za ostala pa sprejel.