ZUreP-1 člen 92, 97, 98, 100. ZUP člen 9, 213, 213/1, 219, 219/1. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-7. ZPP člen 154, 154/1.
razlastitev - uvedba postopka razlastitve - delna odločba - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - stranski udeleženec
Stvar, ki je predmet upravnega postopka (pravica oziroma obveznost stranke), je glavna upravna zadeva, odločba v tej stvari pa glede na glavno upravno zadevo popolna odločba. Le v primeru, če stranka uveljavlja tudi več različnih zahtevkov, ki se opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in na isto ali podobno pravno podlago, in kadar je ugotovitveni postopek o kakšnem od teh zahtevkov končan in zahtevek zrel za odločitev, glede drugih zahtevkov pa še ni, ter se pokaže za primerno, da se o tem zahtevku odloči s posebno odločbo, lahko pristojni organ izda odločbo samo o tem zahtevku (delna odločba, prvi odstavek 219. člena ZUP).
110. člena ZPNačrt ni mogoče razlagati tako, da javna korist po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1 v nobenem primeru ne more biti izkazana v OPN. Prav tako je dejstvo, da je bila javna korist za razlastitev v praksi že večkrat ugotovljena na podlagi OPN, vendar pa morajo za to obstajati pogoji, ki jih določajo predpisi.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - trditvena podlaga tožbe - pavšalne navedbe - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Tožnica v tožbi ni navedla drugih navedb, zato sodišče nima podlage za kaj drugega kot za ugotovitev, da je toženka v izpodbijani odločbi navedla jasne, določne in logične razloge za svojo odločitev ter se pri tem sklicevala na ustrezno pravno podlago. Kolikor tožnica z nadaljnjimi razlogi, ki jih je navedla v pripravljalni vlogi, uveljavlja nezakonitost postopka sprejemanja Uredbe o DPN, sodišče ugotavlja, da se je toženka do vsebinsko enakih navedb že opredelila tako v izpodbijani, kot v drugostopenjski odločbi, sodišče pa to obrazložitev v celoti sprejema.
razlastitev - postopek razlastitve - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela nepremičnine - dostop do parcele
Nemožnost dostopa do preostanka parcele pomeni lahko njeno nemožnost uporabe. Nemožnost uporabe nepremičnine pa pomeni izgubo gospodarskega pomena, kot določa prvi odstavek 99. člena ZUreP-1. Ker nemožnost dostopa lahko povzroči tudi trajno nemožnost uporabe, ki pomeni izgubo gospodarskega pomena, so tožniki z navedbo izgube dostopa zatrjevali relevantno okoliščino v zvezi z 99. členom ZUreP-1 ter bi bil organ dolžan zatrjevano nemožnost dostopa v smislu te določbe ovrednotiti.
Ozka razlaga, da je upošteven le čas trajanja razlastitvenega postopka od vložitve zahteve, je neprimerna, ker ne upošteva postopka s ponudbo, ki je del razlastitvenega postopka, urejenega v ZUreP-1 in etapnosti izvršitve razlastitvenega namena. Za pravilno uporabo 99. člena ZUreP-1 bo moral organ pri ugotovitvi gospodarskega pomena nepremičnine izhajati iz obdobja, preden se je izgradnja in infrastrukture pričela, ter ugotovljeni gospodarski pomen nepremičnine primerjati z današnjim stanjem.
Izgubo gospodarskega pomena se ugotavlja na podlagi dejanske uporabe, gospodarske koristi, ki jo je nepremičnina nudila razlastitvenemu zavezancu.
ZJC-B člen 19. ZUP člen 129, 129/1,129/1-2, 129/1-4.
razlastitev - ponovna zahteva - drugačno zemljiškoknjižno stanje
Po naravi stvari je jasno, da nepremičnin, ki so že prešle v last Republike Slovenije, ni mogoče ponovno odvzeti pravnemu nasledniku razlaščenca, poleg tega tožnica za tak zahtevek glede na navedeno niti nima pravnega interesa. Pri tem je nepomembno, na kakšni podlagi so navedene nepremičnine prešle v last Republike Slovenije.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/3, 135. ZPNačrt člen 110, 110/1.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna korist - postopek parcelacije - poseg v zasebno lastnino
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in niti iz drugostopenjske odločbe ni razvidno, katero širino konkretnih cest toženka sploh šteje za nujno potrebno in zakaj je temu tako. Iz obrazložitve odločb tudi ni razvidno, ali načrt parcelacije dejansko upošteva cesto v širini 10,50 metrov ali cesto, ki je široka 13,50 metra. Presojo, ali javna korist odtehta težo posega v zasebno lastnino, pa je potrebno opraviti glede na pravilno ugotovljeno širino cest.
Teža posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in s tem pogoji, pod katerimi je ta poseg dopusten, terjajo, da se nepremičnina razlasti le v takem obsegu, kot je nujno potrebno za rekonstrukcijo in izgradnjo predvidene konkretne ceste, in ne v obsegu, kot so površine morda napačno zapisane v prostorskem aktu.
ZV-1 drugače, kot ZUreP-1, določa, kdaj je izkazana javna korist in kdo jo ugotavlja. Odločbo o ugotovitvi javne koristi v skladu s četrtim odstavkom ZV-1 izda ministrstvo. Z navedeno odločbo pa še ni odločeno o uvedbi postopka razlastitve po ZUreP-1, pač pa je z njo zgolj dana podlaga, da se na podlagi določb ZUreP-1 izda odločbo o začetku razlastitvenega postopka.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/4, 19/5. ZCes-1 člen 4, 4/1, 123. ZUreP-1 člen 2, 92, 92/2, 93, 93/3, 95, 95/2, 99. Uredba o kategorizaciji državnih cest (2012) člen 2.
razlastitev - javna korist - javna cesta - kategorizacija cest - pravna podlaga
Za postopek razlastitve po določbah ZJC-B ne zadošča, da je v času razlastitve na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet. To je zgolj eden od predpisanih kumulativnih pogojev, da se o razlastitvi lahko odloča po ZJC-B. Drugi pogoj je, da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.
Toženka je zmotno razlagala ZJC-B, ko je štela, da se v postopku odvzema lastninske pravice po 19. členu ZJC-B javne koristi ne predpostavlja na podlagi prostorskega akta, ampak se jo izkazuje z ugotovitvijo dejstev, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet. Prezrla je, da je pomembno tudi, ali je javna cesta potekala po nepremičnini ob uveljavitvi ZJC-B.
ZOdvT člen 13, 22, 22/2. ZUreP-1 člen 99, 99/2, 105, 105/4. ZUP člen 114, 114/1.
razlastitev - stroški postopka - načelo uspeha - določitev vrednosti spornega predmeta - določitev nagrade v razponu
Predmet postopka je odločanje o razlastitvi. Ne gre torej za odločanje o civilnopravnem premoženjskem upravičenju, temveč za oblastveno odločanje o dovoljenosti prisilnega odvzema lastninske pravice. Zato sta organa pri določitvi vrednosti predmeta pravilno uporabila drugi odstavek 22. člena ZOdvT in štela, da vrednost spornega predmeta znaša 4.000,00 EUR.
O zahtevi za prevzem in o razlastitvi se lahko odloči (le) hkrati, v enem (istem) upravnem postopku razlastitve, v isti zadevi. Tako je šlo v obravnavanem primeru za eno (isto) upravno zadevo odločanja o razlastitvi, za en sam enovit upravni postopek, v katerem je bilo hkrati z razlastitvijo odločeno tudi o prevzemu preostalih nepremičnin. Organa sta zato pri odmeri stroškov pravilno upoštevala vrednost (le) enega spornega predmeta.
razlastitev - zahteva za vrnitev razlaščenih nepremičnin - razlastitveni namen - naznanilni list
Tožeča stranka s predlaganimi dokazi ni izkazala, da bi bila njena nepremičnina razlaščena ter bi na podlagi posamičnega razlastitvenega akta lastninska pravica njenega prednika prešla v državno (javno) lastnino. Posledično tudi ni relevantno, ali je bil razlastitveni namen izvršen ali ne, saj sploh ni mogoče govoriti o razlastitvenem namenu. Člen 111. ZUreP-1, ki določa postopek deekspropriacije, to je vrnitve razlaščene nepremičnine, pridobljene z razlastitvijo, zato ne more priti v poštev. Naznanilni list, na katerega se sklicuje tožeča stranka, namreč ni akt razlastitvenega pač pa katastrskega postopka. Naznanilni list tudi ne šteje kot konkretni in posamični akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki jo ureja upravno pravo.
ZUreP-1 člen 95, 95/1, 100, 100/1, 108.. ZUP člen 43, 43/2. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-6.
razlastitev - stranka v postopku - ločitveni upnik - pravni interes (pravna korist) za tožbo - zavrženje tožbe
V zvezi z vprašanjem, ali bi tožnik lahko imel status stranke kot imetnik stvarne pravice (ker bi bil ločitveni stečajni upnik), je ugotoviti, da se v prvi fazi postopka, ko se odloča, ali so podani pogoji za začetek razlastitvenega postopka, o usodi teh pravic ne odloča.
Družba z omejeno odgovornostjo je samostojna pravna oseba, ločena od subjektivitete njenih družbenikov. Položaj družbenika zato tožnika ne upravičuje do vloge stranke (stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijanega akt) in v tej poziciji tožnik tudi ne more utemeljiti pravnega interesa za udeleževanje postopka razlastitve oziroma za sodelovanje v upravnem sporu.
ZEN člen 28, 28/3. ZCes-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13, 13/3, 14, 14/4, 39, 39/2, 95, 13/6. ZUreP-1 člen 92-108.
evidentiranje parcelacije - postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije - grajeno javno dobro - stvarna pravica na nepremičnini - občinska cesta
Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti lahko občinska cesta, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.
ZUreP-1 člen 92, 99, 100, 114, 105, 105/4. URS člen 33, 69. ZOdvT člen 21, 22, 22/1, 22/2. ZST-1 člen 19, 30.
razlastitev - postopek razlastitve - pogoji za razlastitev - javna korist - odškodnina - stroški postopka - določitev vrednosti spornega predmeta
V drugi fazi, tj.v fazi razlastitve, velja domneva, da so predpostavke, ki so bile ugotovljene ob uvedbi postopka razlastitve, še vedno dokazane, razlastitveni zavezanec pa lahko dokazuje drugače.
Nujni postopek terjajo roki gradnje, ki so opredeljeni v Načrtu razvojnih programov in za to zagotovljena finančna sredstva. V primeru čakanja na pravnomočen zaključek postopka gradnja v roku 3 let ne bi bila mogoča, kar bi povzročilo oškodovanje javnega interesa in nezmožnost črpanja evropskih finančnih sredstev.
V zakonu ni podlage za odločitev, s katero bi organ razlastitveneni upravičenki zgolj naložil, da naj (na podlagi sporazuma ali nekega drugega postopka) prevzame nepremičnine, tj. vzpostavil obveznost razlastitvene upravičenke, da z razlastitvenim zavezancem sklene pogodbo o odkupu nepremičnin. Razumljivo je, da tožnici za razlaščene in za prevzete nepremičnine pripada odškodnina, ki jo bo lahko uveljavljala v postopku pred sodišči, saj so nepremičnine, ki jih razlastitvena upravičenka prevzema, posledica razlastitve in se zato obravnavajo enako kot razlaščene nepremičnine. Terjatev za plačilo odškodnine torej izhaja iz same odločbe.
razlastitev - pogoji za razlastitev - kategorizirana javna cesta - prestavitev ceste
Za odločanje v zadevi je relevanten potek poti v času uveljavitve ZJC-B. Tako, kot v tožbi utemeljeno opozarja tožeča stranka, je tudi po mnenju sodišča dejansko stanje glede poteka poti na spornem delu trase, ki teče preko parc. št. 670/6 v času uveljavitve ZJC-B nepopolno ugotovljeno. V ponovnem postopku bo tako moral upravni organ prve stopnje dejansko stanje v tem delu dopolniti, tako da bo ugotovil dejanski potek sporne poti v času uveljavitve ZJC-B in v zadevi na podlagi dopolnjenega dejanskega stanja ponovno odločiti.
ZUS-1 člen 2, 17, 28, 32, 32/2, 32/3, 36. ZUreP-1 člen 100, 103, 105, 106. URS člen 69.
razlastitveni postopek - stečaj - začasna odredba - težko popravljiva škoda - lastninska pravica - ugotovitvena odločba
Ob pomembnosti razlastitve, ki je omejena le na primere javne koristi, sodišče ne more slediti tožniku, da uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi deli nepremičnin, ki so predmet razlastitve, izključuje možnost (dopustnost) razlastitve in posledično izključuje uporabljeno pravno podlago v izpodbijani odločbi. Namreč postopki stečaja so usmerjeni v varovanje interesov upnikov stečajnega dolžnika, varovanju zasebnih (posamičnih) interesov, zato bi ob konkurenci obeh postopkov moral zakonodajalec, kolikor bi menil, da v takih primerih lahko interes stečajnega upnika prevlada, razlastitev izrecno s predpisom izključiti, to pa po povedanem ni tako.
Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki se ne izvršuje po določbah ZUP, že iz tega razloga izdaja začasne odredbe po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ni mogoča.
ZCes-1 člen 13, 14. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 101. ZEN člen 48.
ureditev meje - parcelacija - javna cesta - določitev in označitev meje ceste - predlagatelj postopka - lex specialis
13. in 14. člen ZCes-1 sta namenjena določitvi in označitvi meje ceste v primeru, ko je ta v lasti upravljavca ceste, vendar meja ni določena oziroma označena.
Šele po pridobitvi stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma tekom postopka razlastitve sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za izvedbo parcelacije in njeno evidentiranje.
Določba drugega odstavka 12. člena ZCes-1 je v primeru rekonstrukcije javne ceste lahko specialna določba glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1.
razlastitev nepremičnine - pogoji za razlastitev - urejanje prostora
Ker se tožnica in razlastitvena upravičenka tudi v razlastitvenem postopku nista uspeli dogovoriti glede odškodnine za razlaščeni nepremičnini, upravni organ v izpodbijani odločbi ni imel osnove, da bi odločil o odškodnini za razlaščeni nepremičnini, ampak je stranki razlastitvenega postopka napotil na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku
ZUreP-1 člen 92, 93, 99, 100, 110/1, 110/2, 110/3, 110/7. EZ člen 59, 59/3, 59/4. EZ-1 člen 510, 510/1, 510/2, 550. ZZK-1 člen 14, 14/2.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - za odločitev relevanten predpis
Služnost v javno korist se personificira osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist.
Tožnica kot služnostna zavezanka ni izkazala, da je preostala nepremičnina zanjo izgubila gospodarski pomen - ni namreč obrazložila uporabe pred ustanovitvijo služnosti in ni pojasnila, kako bi ustanovljena služnost, ki zajema le manjši del celotne nepremičnine, vplivala na izgubo gospodarskega pomena zanjo, zlasti ob upoštevanju, da je tožnica solastnica obravnavane nepremičnine v deležu, ki znaša manj kot 1/10 celotne površine nepremičnine.