Določba 19. člena ZJC-B določa režim, ki velja za razlastitev že obstoječih javnih cest, ki še vedno potekajo po nepremičninah, ki so v zasebni lasti. V takem primeru se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji v posebnem postopku razlastitve, določenem v 19. členu ZJC-B.
ZCes-1 člen 3, 3/2, 5, 39, 39/2, 123.a, 126. ZJC-B člen 19.
razlastitev - služnost - občinska javna cesta - javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah - ustavnoskladna razlaga
Uskladitvi dejanskega in pravnega statusa javnih cest je namenjen 19. člen ZJC-B. Po tej zakonski določbi se, če ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena tega zakona, lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v tem členu.
Po presoji sodišča je treba to določbo v obravnavani zadevi razlagati tako, da njena raba ne vzpostavlja ali omogoča nadaljnjega obstoja neustavnega položaja (ustavnoskladna razlaga), zato se sodišče strinja s tožnico, da je ureditev, ki je v osnovi namenjena odločanju o lastninski pravici, mogoče uporabiti tudi za odločanje o šibkejših oziroma iz lastninske izpeljanih pravicah.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/2, 19/3. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 5, 39, 39/2.
ukinitev služnosti - razlastitev - javna cesta - poseg v zasebno lastnino
Kot izhaja že iz samega besedila 19. člena ZJC-B, je v tej določbi urejen poseben postopek razlastitve, katerega namen je uskladitev dejanskega stanja s pravnim (kot pravilno opozarja tudi tožnica), in se obstoj javne koristi predpostavlja, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Če pa je temu tako, potem to pomeni, da je treba v primerih, kot je obravnavani, ko je tožnica kot razlastitvena upravičenka že pridobila v svojo last nepremičnine, ki so sestavljale javno cesto in so postale javno dobro, vendar je na njih še vedno vpisana stvarna služnost v korist tretje osebe, zahtevo za ukinitev takšne služnosti, ob smiselni uporabi te določbe, vsebinsko obravnavati. Namreč tudi stvarna pravica pomeni uresničevanje pravice do zasebne lastnine, zato je treba obravnavani položaj, ko obstoj javne ceste dejansko onemogoča izvrševanje take pravice, obravnavati enako, kot obstoj javne ceste na zemljišču v zasebni lasti. Tudi v tem primeru je prišlo do posega v zasebno lastnino, ne da bi nosilec te pravice za to prejel kakšno plačilo oziroma odškodnino. Glede na to je položaj, na katerega se nanaša ta zahteva, najmanj nezakonit, v nasprotju s citiranimi določbami ZCes-1, tožnica pa ima zakonsko obveznost, da ga uredi. Zato je ureditev iz 19. člena ZJC-B mogoče uporabiti ne samo za odločanje o lastninski pravici, temveč tudi za odločanje o iz lastninske pravice izpeljanih stvarnih pravicah.
ZJC-B člen 3, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4, 19/5, 19/6. ZUreP-1 člen 99.
razlastitev - javna cesta - pogoji za razlastitev - potek cestnega prometa
Za postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B je treba izkazati, da je v času razlastitve (tj. vložitve zahteve za razlastitev) na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet, in da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.
razlastitev - služnost - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
Upravnosodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da če je zakonodajalec drugi odstavek 95. člena ZUreP-1 izrecno vključil v prvi odstavek 103. člena ZPNačrt, drugačna razlaga, kot razlaga, kakršno je uporabila toženka, da od uveljavitve 103. člena ZPNačrt rok za vložitev zahteve za razlastitev ni več predpisan, ni mogoča.
ZUPUDPP člen 45, 45/5, 62, 62/5. ZUP člen 214, 236, 236/2, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
evidentiranje parcelacije - če pritožba ne zadrži izvršitve - nujni ukrepi v javnem interesu - obrazložitev odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Organ je z izpodbijano 4. točko odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve ter se oprl na drugi odstavek 236. člena ZUP. Po tej določbi se odločba, zoper katero je vložena pritožba, lahko izvrši (med drugim) tudi, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati. Iz obrazložitve pa ne izhaja kateri so nujni ukrepi, na katere se organ sklicuje, zato je sodišče 4. točko izreka, ker se njene pravilnosti zaradi pomanjkanja razlogov ne da preizkusiti, odpravilo na podlagi 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Izpodbijana Uredba o DNP ni enostranski posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), noben drug zakon pa v času vložitve tožbe (23. 5. 2018) ni določal, da bi sodišče odločalo o zakonitosti prostorskega akta, kar Uredba o DPN je.
ZOdvT člen 22, 22/1, 22/2. ZUP člen 116, 116/1, 118, 118/2.
razlastitev - stroški postopka - priglasitev stroškov postopka - rok za priglasitev stroškov - pravočasna priglasitev stroškov - odmera stroškov - določitev vrednosti spornega predmeta - neocenljiva vrednost
Zavrnitev priglašenih stroškov iz vloge z dne 9. 2. 2016 je pravilna že zato, ker je nedvomno podana prepozno. Odločba z dne 22. 12. 2015, s katero je bil postopek končan (in s katero je bil predlog B. za omejitev lastninske pravice na nepremičninah, last tožnikov, zavrnjen), je namreč postala pravnomočna 14. 1. 2016, tožnika pa sta stroške priglasila šele z vlogo z dne 9. 2. 2016 oziroma 10. 2. 2016, torej ne (samo) po izdaji odločbe, temveč tudi po njeni pravnomočnosti, kar je glede na prvi odstavek 116. člena ZUP nedvomno prepozno. Organ bi sicer moral v tem delu vlogo tožnikov zavreči, vendar ker gre tudi v primeru zavrnitve za negativno odločitev, to ne predstavlja takšne kršitve določb postopka, ki bi terjala odpravo sklepa.
Tožnika se motita, da gre v tem primeru za postopek izdaje gradbenega dovoljenja in posledično za ocenljivo zadevo, saj to ne drži. Že drugostopni organ jima je pojasnil (in s tem pojasnilom se strinja tudi sodišče), da gre za postopek omejitve lastninske pravice v javno korist, torej za oblastveno odločanje o dovoljenosti prisilne omejitve lastninske pravice, torej stvarnopravne pravice, ki je nikakor ni možno enačiti z vrednostjo investicije.
V dosedanjem postopku je bila v zadostni meri izkazana in ustrezno obrazložena tako abstraktna, kot konkretna javna korist za razlastitev predmetne nepremičnine.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92, 94, 108, 108/3. ZUP člen 43.
razlastitev - javna cesta - javna korist - stranski udeleženec
V postopku je sporno, ali lahko tožniki v postopku razlastitve, ki je dopustna, kadar je to potrebno zaradi uresničevanja javne koristi, varujejo svoje pravice oziroma (zasebne) pravne koristi.
Pri razlastitvi je že po Ustavi interes, da se nepremičnina razlasti, mogoče zasledovati zgolj kot javno korist in norma tudi spoznavno ne more biti namenjena razlastitvi zaradi dosege zasebnega interesa.
Tožniki v upravnem postopku razlastitve, na podlagi dejstev, ki jih zatrjujejo, tudi v primeru, če so vsa zatrjevana dejstva resnična, ne morejo biti stranka v postopku zaradi varovanja svojega interesa, da se nepremičnina razlasti, ker ta interes ni pravno varovan.
ZUP člen 43. ZUreP-1 člen 92, 94, 108, 108/2. ZJC-B člen 19.
razlastitev - vstop v postopek - stranski udeleženec - pravni interes - javni interes
Tožnik (ki ni razlastitveni upravičenec in ne razlastitveni zavezanec) bi lahko vstopil v postopek kot stranski udeleženec le, če bi svoj pravni interes izkazal z uveljavljanjem takih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je sodelovanje tožnika v postopku nujno potrebno zaradi varovanja javne koristi, kar se v takih postopkih, kot je obravnavani, zasleduje. Zasebni interes v postopku razlastitve tujega zemljišča namreč ne more biti varovan, kolikor ne dosega stopnje javnega interesa, ki ga organ ugotavlja ob pravilni uporabi določbe 19. člena ZJC-B. Take stopnje zasebnega interesa, ki bi temeljil na materialnih predpisih, pa tožnik nedvomno ne uveljavlja.
ZUS-1 člen 2. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 200.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - razlastitveni postopek
V obravnavani zadevi gre za izgradnjo ceste kot gospodarske javne infrastrukture, kar je predmet razlastitvenega postopka, za uvedbo katerega je upravni organ izdal sklep o uvedbi tega postopka, ki ga tožnika izpodbijata v tem upravnem sporu.
Razlastitveni postopek je dvofazen oziroma se za razliko od večine ostalih upravnih postopkov ne uvede s samo vlogo, ampak je o uvedbi odločeno s posebnim sklepom, ki predstavlja podlago za zaznambo razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi. Takšen sklep zgolj naznanja nadaljnje posledice njegove izdaje, ki jih določa že sam zakon in torej ne gre za odločitev upravnega organa v okviru danih pooblastil. Tožnika bosta lahko pogoje za razlastitev izpodbijala v postopku zoper odločbo o razlastitvi, izdano na podlagi 203. člena ZUreP-2, enako pa velja tudi za vse ostale postopkovne in vsebinske kršitve, ki jih tožnika navajata v tožbi. Vse te bosta tožnika lahko uveljavljala v postopkih s pravnimi sredstvi zoper končno odločbo, to je odločbo o razlastitvi.
razlastitev - obseg razlastitve - motenje posesti - vrnitev v prejšnje stanje - sofinanciranje
Veljavni prostorski akt - državni prostorski načrt za elekrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge, je bil sprejet s strani Vlade RS kot Uredba o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge. Obseg območja je razviden iz 4. člena Uredbe, kjer so naštete vse parcelne številke, ki so zajete v ureditvenem območju znotraj katerega se nahaja tudi nepremičnina razlastitvenih zavezank.
razlastitev - postopek razlastitve - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela nepremičnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka v zadevi ni popolno ugotovila dejanskega stanja, pri čemer sta tožnika že v upravnem postopku na prvi stopnji predlagala ogled na kraju samem in postavitev izvedenca, na podlagi česar bi bilo mogoče ustrezno (zanesljivo in popolno) ugotoviti za sporno odločitev relevantno dejansko stanje. Pri tem sodišče pripominja, da gre vsaj pri vprašanjih, ki se nanašajo na vplive s hitro in dostopno cesto povezanega hrupa in onesnaženja na bivalne pogoje oziroma dejansko možnost nadaljnje pridelave zelenjave in oljk, tudi za vprašanja stroke, za presojo katerih niti stranka niti uradna oseba ustreznega strokovnega znanja nima, oziroma to ni izkazano.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 200.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - razlastitev - javna cesta - ni upravni akt po ZUS1
O uvedbi razlastitvenega postopka je po ZUreP-2 treba izdati sklep, pri čemer zakon uvedbo postopka in izdajo sklepa o tem veže izključno na pogoj popolne zahteve za razlastitev. To pomeni, da je treba v tej (prvi) fazi opraviti le preverjanje formalne popolnosti vloge, ne pa ugotavljati njeno vsebinsko utemeljenost glede obstoja materialnopravnih pogojev za razlastitev.
Glede na navedeno sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena.2 Ker torej izpodbijani sklep predstavlja (le) odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva.
razlastitev - zahteva za razlastitev - procesne predpostavke za odločanje - vsebinska odločitev
Po ustaljeni upravno-sodni praksi se v primerih, ko bi organ moral odločiti o vlogi stranke formalno, pa o njej odloči vsebinsko, takšna odločitev organa vzdrži v veljavi, ker ima zavrnitev zahteve enak učinek, kot če bi bila zahteva zavržena.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 93/1-2, 93/3. ZPNačrt člen 110.
razlastitev - javna korist - posegi v lastninsko pravico - nujnost in sorazmernost razlastitve
Kadar gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, se šteje, da je javna korist za nepremičnine izkazana, če so predvidene v državnem prostorskem načrtu oziroma občinskem podrobnem prostorskem načrtu (tretji odstavek 93. člena ZUReP-1 v zvezi s 110. členom ZPNačrt).
Obstoj javne koristi je torej tisto, kar daje razlastitvi legitimnost. Vendar njen obstoj še ne zadostuje za ustavno dopustnost razlastitve. Zato je zakonodajalec v drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 vgradil še dva elementa načela sorazmernosti, nujnost razlastitve za doseg javne koristi ter sorazmernost med pomenom (težo) razlastitvenega namena (javne koristi) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.
razlastitev - kategorizirana javna cesta - javna korist - zemljišče v lasti osebe zasebnega prava
Razlastitveni postopek je bil izpeljan z namenom, da občina pridobi nepremičnine v lasti tožeče stranke, ki jih je nezakonito vključila v javno cesto. Janva korist je v takšnem primeru ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po cesti poteka cestni promet.
ZUreP-1 člen 99, 99/1, 99/2. ZJC-B člen 19, 19/1, 19/2.
razlastitev - postopek razlastitve - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela nepremičnine - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki utemeljujejo sklepanje o bistvenem poslabšanju položaja v smislu drugega odstavka 24. člena ZSZ, je na strani razlaščenca.
Razlastitveni zavezanec mora za uspeh z zahtevo iz prvega odstavka 99. člena ZUreP-1 najprej konkretizirano utemeljiti ter nato dokazati, da je z razlastitvijo dela njegovih nepremičnin lastninska pravica na preostalem delu njegovih nepremičnin zanj izgubila vsak gospodarski pomen.
ZUreP-1 člen 93, 104, 105, 105/4.. ZUP člen 114, 114/1.
razlastitev - nujni postopek razlastitve - razlogi za odločitev
Izvedba nujnega postopka v obravnavani zadevi, in s tem možnost razpolaganja z nepremičninami že ob izdaji odločbe (in ne šele po pravnomočnosti razlastitvene odločbe, torej po izčrpanju tudi tožbe v upravnem sporu), izhaja iz terminskega plana in vseh ostalih utemeljitev v zahtevi za razlastitev, ki sta jih organa izčrpno povzela. Da razlastitvena upravičenka ne bi potrebovala nepremičnin že pred pravnomočnostjo razlastitvene odločbe, tožnik ni izkazal.
Določen rok je primeren in začetka gradnje ne prelaga neutemeljeno dolgo v breme tožnika, niti pričetka gradnje ne določa. Tožnik brez podlage meni, da se gradnja ne bo pričela prej, kot je določeno. Določen rok investitorju ne daje nobene pravice izven gradbenega dovoljenja, v zvezi s pričetkom gradnje. Postavljen je le v korist razlastitvenega zavezanca, da zahteva nepremičnino nazaj, kolikor se gradnja ne bo prej pričela.
razlastitev - javna cesta - javna korist - posegi v lastninsko pravico - nujnost in sorazmernost razlastitve
Obstoj abstraktne javne koristi je za tožnico nesporen. Vendar pravilno opozarja, da to še ne zadostuje za ustavno dopustnost razlastitve. Za dopustnost razlastitve mora biti podana tudi konkretna javna korist, tj. poseg mora biti nujen in sorazmeren.