V dosedanjem postopku je bila v zadostni meri izkazana in ustrezno obrazložena tako abstraktna, kot konkretna javna korist za razlastitev predmetne nepremičnine.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92, 94, 108, 108/3. ZUP člen 43.
razlastitev - javna cesta - javna korist - stranski udeleženec
V postopku je sporno, ali lahko tožniki v postopku razlastitve, ki je dopustna, kadar je to potrebno zaradi uresničevanja javne koristi, varujejo svoje pravice oziroma (zasebne) pravne koristi.
Pri razlastitvi je že po Ustavi interes, da se nepremičnina razlasti, mogoče zasledovati zgolj kot javno korist in norma tudi spoznavno ne more biti namenjena razlastitvi zaradi dosege zasebnega interesa.
Tožniki v upravnem postopku razlastitve, na podlagi dejstev, ki jih zatrjujejo, tudi v primeru, če so vsa zatrjevana dejstva resnična, ne morejo biti stranka v postopku zaradi varovanja svojega interesa, da se nepremičnina razlasti, ker ta interes ni pravno varovan.
ZUP člen 43. ZUreP-1 člen 92, 94, 108, 108/2. ZJC-B člen 19.
razlastitev - vstop v postopek - stranski udeleženec - pravni interes - javni interes
Tožnik (ki ni razlastitveni upravičenec in ne razlastitveni zavezanec) bi lahko vstopil v postopek kot stranski udeleženec le, če bi svoj pravni interes izkazal z uveljavljanjem takih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je sodelovanje tožnika v postopku nujno potrebno zaradi varovanja javne koristi, kar se v takih postopkih, kot je obravnavani, zasleduje. Zasebni interes v postopku razlastitve tujega zemljišča namreč ne more biti varovan, kolikor ne dosega stopnje javnega interesa, ki ga organ ugotavlja ob pravilni uporabi določbe 19. člena ZJC-B. Take stopnje zasebnega interesa, ki bi temeljil na materialnih predpisih, pa tožnik nedvomno ne uveljavlja.
ZUS-1 člen 2. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 200.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - razlastitveni postopek
V obravnavani zadevi gre za izgradnjo ceste kot gospodarske javne infrastrukture, kar je predmet razlastitvenega postopka, za uvedbo katerega je upravni organ izdal sklep o uvedbi tega postopka, ki ga tožnika izpodbijata v tem upravnem sporu.
Razlastitveni postopek je dvofazen oziroma se za razliko od večine ostalih upravnih postopkov ne uvede s samo vlogo, ampak je o uvedbi odločeno s posebnim sklepom, ki predstavlja podlago za zaznambo razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi. Takšen sklep zgolj naznanja nadaljnje posledice njegove izdaje, ki jih določa že sam zakon in torej ne gre za odločitev upravnega organa v okviru danih pooblastil. Tožnika bosta lahko pogoje za razlastitev izpodbijala v postopku zoper odločbo o razlastitvi, izdano na podlagi 203. člena ZUreP-2, enako pa velja tudi za vse ostale postopkovne in vsebinske kršitve, ki jih tožnika navajata v tožbi. Vse te bosta tožnika lahko uveljavljala v postopkih s pravnimi sredstvi zoper končno odločbo, to je odločbo o razlastitvi.
razlastitev - obseg razlastitve - motenje posesti - vrnitev v prejšnje stanje - sofinanciranje
Veljavni prostorski akt - državni prostorski načrt za elekrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge, je bil sprejet s strani Vlade RS kot Uredba o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge. Obseg območja je razviden iz 4. člena Uredbe, kjer so naštete vse parcelne številke, ki so zajete v ureditvenem območju znotraj katerega se nahaja tudi nepremičnina razlastitvenih zavezank.
razlastitev - postopek razlastitve - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela nepremičnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka v zadevi ni popolno ugotovila dejanskega stanja, pri čemer sta tožnika že v upravnem postopku na prvi stopnji predlagala ogled na kraju samem in postavitev izvedenca, na podlagi česar bi bilo mogoče ustrezno (zanesljivo in popolno) ugotoviti za sporno odločitev relevantno dejansko stanje. Pri tem sodišče pripominja, da gre vsaj pri vprašanjih, ki se nanašajo na vplive s hitro in dostopno cesto povezanega hrupa in onesnaženja na bivalne pogoje oziroma dejansko možnost nadaljnje pridelave zelenjave in oljk, tudi za vprašanja stroke, za presojo katerih niti stranka niti uradna oseba ustreznega strokovnega znanja nima, oziroma to ni izkazano.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 200.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - razlastitev - javna cesta - ni upravni akt po ZUS1
O uvedbi razlastitvenega postopka je po ZUreP-2 treba izdati sklep, pri čemer zakon uvedbo postopka in izdajo sklepa o tem veže izključno na pogoj popolne zahteve za razlastitev. To pomeni, da je treba v tej (prvi) fazi opraviti le preverjanje formalne popolnosti vloge, ne pa ugotavljati njeno vsebinsko utemeljenost glede obstoja materialnopravnih pogojev za razlastitev.
Glede na navedeno sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena.2 Ker torej izpodbijani sklep predstavlja (le) odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva.
razlastitev - zahteva za razlastitev - procesne predpostavke za odločanje - vsebinska odločitev
Po ustaljeni upravno-sodni praksi se v primerih, ko bi organ moral odločiti o vlogi stranke formalno, pa o njej odloči vsebinsko, takšna odločitev organa vzdrži v veljavi, ker ima zavrnitev zahteve enak učinek, kot če bi bila zahteva zavržena.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 93/1-2, 93/3. ZPNačrt člen 110.
razlastitev - javna korist - posegi v lastninsko pravico - nujnost in sorazmernost razlastitve
Kadar gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, se šteje, da je javna korist za nepremičnine izkazana, če so predvidene v državnem prostorskem načrtu oziroma občinskem podrobnem prostorskem načrtu (tretji odstavek 93. člena ZUReP-1 v zvezi s 110. členom ZPNačrt).
Obstoj javne koristi je torej tisto, kar daje razlastitvi legitimnost. Vendar njen obstoj še ne zadostuje za ustavno dopustnost razlastitve. Zato je zakonodajalec v drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 vgradil še dva elementa načela sorazmernosti, nujnost razlastitve za doseg javne koristi ter sorazmernost med pomenom (težo) razlastitvenega namena (javne koristi) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.
razlastitev - kategorizirana javna cesta - javna korist - zemljišče v lasti osebe zasebnega prava
Razlastitveni postopek je bil izpeljan z namenom, da občina pridobi nepremičnine v lasti tožeče stranke, ki jih je nezakonito vključila v javno cesto. Janva korist je v takšnem primeru ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po cesti poteka cestni promet.
ZUreP-1 člen 99, 99/1, 99/2. ZJC-B člen 19, 19/1, 19/2.
razlastitev - postopek razlastitve - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela nepremičnine - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki utemeljujejo sklepanje o bistvenem poslabšanju položaja v smislu drugega odstavka 24. člena ZSZ, je na strani razlaščenca.
Razlastitveni zavezanec mora za uspeh z zahtevo iz prvega odstavka 99. člena ZUreP-1 najprej konkretizirano utemeljiti ter nato dokazati, da je z razlastitvijo dela njegovih nepremičnin lastninska pravica na preostalem delu njegovih nepremičnin zanj izgubila vsak gospodarski pomen.
ZUreP-1 člen 93, 104, 105, 105/4.. ZUP člen 114, 114/1.
razlastitev - nujni postopek razlastitve - razlogi za odločitev
Izvedba nujnega postopka v obravnavani zadevi, in s tem možnost razpolaganja z nepremičninami že ob izdaji odločbe (in ne šele po pravnomočnosti razlastitvene odločbe, torej po izčrpanju tudi tožbe v upravnem sporu), izhaja iz terminskega plana in vseh ostalih utemeljitev v zahtevi za razlastitev, ki sta jih organa izčrpno povzela. Da razlastitvena upravičenka ne bi potrebovala nepremičnin že pred pravnomočnostjo razlastitvene odločbe, tožnik ni izkazal.
Določen rok je primeren in začetka gradnje ne prelaga neutemeljeno dolgo v breme tožnika, niti pričetka gradnje ne določa. Tožnik brez podlage meni, da se gradnja ne bo pričela prej, kot je določeno. Določen rok investitorju ne daje nobene pravice izven gradbenega dovoljenja, v zvezi s pričetkom gradnje. Postavljen je le v korist razlastitvenega zavezanca, da zahteva nepremičnino nazaj, kolikor se gradnja ne bo prej pričela.
razlastitev - javna cesta - javna korist - posegi v lastninsko pravico - nujnost in sorazmernost razlastitve
Obstoj abstraktne javne koristi je za tožnico nesporen. Vendar pravilno opozarja, da to še ne zadostuje za ustavno dopustnost razlastitve. Za dopustnost razlastitve mora biti podana tudi konkretna javna korist, tj. poseg mora biti nujen in sorazmeren.
ZUreP-1 člen 92, 97, 98, 100. ZUP člen 9, 213, 213/1, 219, 219/1. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-7. ZPP člen 154, 154/1.
razlastitev - uvedba postopka razlastitve - delna odločba - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - stranski udeleženec
Stvar, ki je predmet upravnega postopka (pravica oziroma obveznost stranke), je glavna upravna zadeva, odločba v tej stvari pa glede na glavno upravno zadevo popolna odločba. Le v primeru, če stranka uveljavlja tudi več različnih zahtevkov, ki se opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in na isto ali podobno pravno podlago, in kadar je ugotovitveni postopek o kakšnem od teh zahtevkov končan in zahtevek zrel za odločitev, glede drugih zahtevkov pa še ni, ter se pokaže za primerno, da se o tem zahtevku odloči s posebno odločbo, lahko pristojni organ izda odločbo samo o tem zahtevku (delna odločba, prvi odstavek 219. člena ZUP).
110. člena ZPNačrt ni mogoče razlagati tako, da javna korist po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1 v nobenem primeru ne more biti izkazana v OPN. Prav tako je dejstvo, da je bila javna korist za razlastitev v praksi že večkrat ugotovljena na podlagi OPN, vendar pa morajo za to obstajati pogoji, ki jih določajo predpisi.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - trditvena podlaga tožbe - pavšalne navedbe - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Tožnica v tožbi ni navedla drugih navedb, zato sodišče nima podlage za kaj drugega kot za ugotovitev, da je toženka v izpodbijani odločbi navedla jasne, določne in logične razloge za svojo odločitev ter se pri tem sklicevala na ustrezno pravno podlago. Kolikor tožnica z nadaljnjimi razlogi, ki jih je navedla v pripravljalni vlogi, uveljavlja nezakonitost postopka sprejemanja Uredbe o DPN, sodišče ugotavlja, da se je toženka do vsebinsko enakih navedb že opredelila tako v izpodbijani, kot v drugostopenjski odločbi, sodišče pa to obrazložitev v celoti sprejema.
razlastitev - postopek razlastitve - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela nepremičnine - dostop do parcele
Nemožnost dostopa do preostanka parcele pomeni lahko njeno nemožnost uporabe. Nemožnost uporabe nepremičnine pa pomeni izgubo gospodarskega pomena, kot določa prvi odstavek 99. člena ZUreP-1. Ker nemožnost dostopa lahko povzroči tudi trajno nemožnost uporabe, ki pomeni izgubo gospodarskega pomena, so tožniki z navedbo izgube dostopa zatrjevali relevantno okoliščino v zvezi z 99. členom ZUreP-1 ter bi bil organ dolžan zatrjevano nemožnost dostopa v smislu te določbe ovrednotiti.
Ozka razlaga, da je upošteven le čas trajanja razlastitvenega postopka od vložitve zahteve, je neprimerna, ker ne upošteva postopka s ponudbo, ki je del razlastitvenega postopka, urejenega v ZUreP-1 in etapnosti izvršitve razlastitvenega namena. Za pravilno uporabo 99. člena ZUreP-1 bo moral organ pri ugotovitvi gospodarskega pomena nepremičnine izhajati iz obdobja, preden se je izgradnja in infrastrukture pričela, ter ugotovljeni gospodarski pomen nepremičnine primerjati z današnjim stanjem.
Izgubo gospodarskega pomena se ugotavlja na podlagi dejanske uporabe, gospodarske koristi, ki jo je nepremičnina nudila razlastitvenemu zavezancu.
ZJC-B člen 19. ZUP člen 129, 129/1,129/1-2, 129/1-4.
razlastitev - ponovna zahteva - drugačno zemljiškoknjižno stanje
Po naravi stvari je jasno, da nepremičnin, ki so že prešle v last Republike Slovenije, ni mogoče ponovno odvzeti pravnemu nasledniku razlaščenca, poleg tega tožnica za tak zahtevek glede na navedeno niti nima pravnega interesa. Pri tem je nepomembno, na kakšni podlagi so navedene nepremičnine prešle v last Republike Slovenije.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/3, 135. ZPNačrt člen 110, 110/1.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna korist - postopek parcelacije - poseg v zasebno lastnino
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in niti iz drugostopenjske odločbe ni razvidno, katero širino konkretnih cest toženka sploh šteje za nujno potrebno in zakaj je temu tako. Iz obrazložitve odločb tudi ni razvidno, ali načrt parcelacije dejansko upošteva cesto v širini 10,50 metrov ali cesto, ki je široka 13,50 metra. Presojo, ali javna korist odtehta težo posega v zasebno lastnino, pa je potrebno opraviti glede na pravilno ugotovljeno širino cest.
Teža posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in s tem pogoji, pod katerimi je ta poseg dopusten, terjajo, da se nepremičnina razlasti le v takem obsegu, kot je nujno potrebno za rekonstrukcijo in izgradnjo predvidene konkretne ceste, in ne v obsegu, kot so površine morda napačno zapisane v prostorskem aktu.